STA novice / DZ najvišji predstavniški in zakonodajni organ (II) (tema)

Zakonodajna funkcija DZ

Osnovna naloga državnega zbora je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnejše pravne akte države. Sem sodi sprejemanje sprememb ustave, sprejemanje novih ali noveliranih zakonov in drugih aktov, med njimi državnega proračuna, ter ratificiranje mednarodnih pogodb. Prav tako je v pristojnosti DZ razpisovanje referendumov.

Volilna in imenovalna funkcija DZ

DZ opravlja tudi volilno oziroma imenovalno funkcijo. Imenuje in razrešuje nosilce najpomembnejših funkcij v državi. Med drugim je pristojen za izvolitev predsednika vlade in ministrov, ustavnih sodnikov, guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic in članov računskega sodišča.

Nadzorna funkcija DZ

Poslanci imajo tudi nadzorno funkcijo. Odločajo o interpelacijah posameznih ministrov, o zaupnici ali nezaupnici vladi ter o morebitnem predlogu ustavne obtožbe predsednika republike, vlade ali ministrov. Odrejajo parlamentarne preiskave ter postavljajo poslanska vprašanja predsedniku vlade in ministrski ekipi, na katera so ta dolžni odgovoriti.

Odločitve DZ sprejema na sejah

DZ sestavlja 90 poslancev: 88 jih je izvoljenih na splošnih volitvah, po enega pa izvolijo še pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Svoje delo opravljajo na plenarnih sejah in na sejah delovnih teles. Na njih odločitve sprejemajo z navadno, absolutno (46 glasov) ali dvotretjinsko večino.

Delo DZ vodi predsednik, ki ga poslanci izvolijo na ustanovni seji z večino glasov vseh poslancev. Pri delu mu pomagajo največ trije podpredsedniki, od tega je vsaj eden iz največje opozicijske poslanske skupine.

Poslanska funkcija z nekaterimi prednostmi in omejitvami

Poslanci svojo poslansko funkcijo opravljajo poklicno, zaradi česar ne smejo opravljati funkcij ali dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo poslanca. Tako ne smejo biti hkrati župani ali podžupani, kot tudi ne člani državnega sveta, niti ne smejo opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih.

Prav tako ne smejo opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. So pa tudi izjeme, saj lahko ob poslanski funkciji še naprej opravljajo pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost, vodijo kmetijo in upravljajo z lastnim premoženjem.

Glede opravljanja omenjenih dejavnosti bodo za nove poslance veljala nekoliko drugačna pravila, kot so doslej, saj je bil zakon o poslancih v tem delu nedavno spremenjen. Pridobiti bodo morali dovoljenje delodajalca, torej DZ, in obvestiti protikorupcijsko komisijo. T. i. dopolnilno delo poslancev pa ne bo več časovno zamejeno, saj so črtali določbo, da ne sme presegati petine polnega delovnega časa.

Bodoči poslanci bodo mandat začeli z višjimi plačami, kot ga bodo zaključili aktualni. Če so se večini v javnem sektorju plače s plačno reformo že izboljšale, so namreč za poslance izboljšanje plač predvideli šele z novim mandatom. Dva plačna dviga, ki ju je bila večina ostalih v javnem sektorju, tudi nekateri funkcionarji, že deležna, se bosta pri njihovih osnovnih plačah upoštevala z novim mandatom.

Osnovne bruto plače poslancev ob nastopu novega mandata bodo od sedanjih višje od slabih 11 do približno 13 odstotkov. Še v letu 2026 bosta sledila dva plačna dviga, s 1. junijem in 1. decembrom. Z začetkom leta 2028, ko bo izveden še zadnji dvig v okviru plačne reforme, pa bodo njihove osnovne plače od sedanjih višje od slabih 45 do 55 odstotkov.

Osnovne plače poslancev so trenutno predvidene v razponu od nekaj manj kot 4700 do okoli 6000 evrov bruto, za predsednika DZ okoli 6800 evrov bruto. Končne osnovne plače po vseh dvigih pa bodo od 6429,86 do 7907,92 evra bruto, za predsednika DZ 8900,43 evra bruto. V omenjenih zneskih še ni upoštevano usklajevanje na podlagi inflacije, ki bo pod določenimi pogoji izvedeno tudi s 1. aprilom prihodnje leto.

Poslanci so upravičeni tudi do povračil stroškov za prevoz, prehrano in izobraževanje, na voljo pa so jim službena stanovanja. Prav tako prejemajo mesečni pavšal za pokrivanje stroškov pri delu v volilni enoti, ki znaša med 500 in 800 evri.

Nekdanji poslanci pa imajo po izteku mandata pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov zadnje plače, in sicer največ pol leta. Če so funkcijo opravljali več zaporednih mandatov, imajo za vsak prejšnji mandat pravico do dodatnega trimesečnega nadomestila plače, vendar ne več kot šest mesecev skupaj. Za največ šest mesecev se jim prejemanje nadomestila lahko podaljša tudi, če so pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev.