STA novice / Pred novim ministrom predvsem pomanjkanje vojaškega kadra in geopolitični izzivi (tema)

Novi minister za obrambo sicer po mnenju poznavalcev prihaja v relativno urejene razmere, še posebej v primerjavi s preteklimi leti, ko je bil obrambni resor deležen precejšnjih varčevalnih ukrepov. Trend se je v zadnjih letih obrnil, več denarja so namenili zlasti za investicije, prav tako so v zadnjih dveh letih prenovili tudi vse ključne strateške obrambne dokumente.

Če so za investicije leta 2016 namenjali le tri milijone evrov, je danes znesek 250 milijonov evrov. Ocenjeni obrambni izdatki Slovenije za leto 2023 znašajo 845 milijonov evrov in predstavljajo 1,32 odstotka BDP. Država se je sicer leta 2014 na vrhu Nata zavezala izdatkom v višini dveh odstotkov BDP, kar naj bi dosegla do leta 2030.

Ključna beseda prejšnjega ministra za obrambo Marjana Šarca pa je bila modernizacija. "Modernizacija opreme, modernizacija pristopa za iskanje novih kadrov, predvsem pa tudi modernizacija razmišljanja. To so te tri komponente, ki nas peljejo naprej," je dejal spomladi.

V letu 2022 so bili glavni investicijski projekti vojske lahka oklepna vozila oskhosh, taktično transportno letalo, radijske naprave, oprema bojevnika in pehotna oborožitev. Med vidnejšimi nakupi ministrstva za obrambo v zadnjem času so bili tudi nakup štirih letal za gašenje air tractor in vzpostavitev enote za gašenje iz zraka ter drugega transportnega letala spartan. Ministrstvo je podpisalo tudi pogodbo za nakup nemškega sistema zračne obrambe Iris - T.

Pred ministrstvom nakup vojaške opreme

Medtem naj bi do konca leta nabavili nove osemkolesnike. Po principu država-državi naj bi jih po napovedih predsednika vlade Roberta Goloba kupili od Finske, torej bo Slovenija, če se bodo o tem dejansko dogovorili, dobila nove patrie. Nakup boxerjev, ki ga je začela prejšnja vlada, so namreč prekinili. Odprta ostaja le zahteva za neupravičeno plačilo razvojnih stroškov.

Za hrbtenico srednje bataljonske bojne skupine in srednje izvidniške bataljonske bojne skupine je bilo sprva predvidenih 136 osemkolesnikov, ki bi jih dopolnjevali z danes skupno 161 štirikolesniki oshkosh in 40 taktičnimi tovornimi vozili, ki jih je ministrstvo od Nemčije prejelo v zameno za 28 tankov M55S, poslanih kot vojaško pomoč Ukrajini. Junija lani je vlada v načrtu razvojnih programov 2023-2026 dopolnila projekt bojnih kolesnih vozil in določila, da bo kupila 106 osemkolesnikov, manjkajočih 30 pa bo dopolnjenih s štirikolesnimi platformami. Izhodiščno vrednost projekta je vlada določila v višini 695.200.000 evrov z DDV.

Izgradnja zmogljivosti dveh srednjih bojnih bataljonskih skupin ostaja za vojsko tako eden njenih največjih izzivov, zastavljenih že v letu 2006.

Novi minister bo pri prihodnjih investicijah moral biti inovativen pri nakupu opreme, ki bo omogočala tako imenovano dvojno rabo, tako za vojaške namene kot tudi za civilno uporabo v primerih naravnih in drugih nesreč.

Pomembno so se povečala tudi sredstva, namenjena za razvoj. Med obravnavo predlogov državnih proračunov za leti 2024 in 2025 je državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec pojasnil, da je bilo še leta 2022 teh sredstev le nekaj več kot dva milijona, leta 2023 so se povečala na 12,5 milijona evrov, v letih 2024 in 2025 pa jih je predvidenih že 23 oziroma 23,4 milijona evrov. S tem ministrstvo zasleduje strateški cilj, da sta dva odstotka obrambnih izdatkov namenjena raziskavam, razvoju in inovacijam, je dejal.

Prejšnji minister Šarec je namreč močno poudarjal prizadevanja za to, da Slovenija neha biti le kupec in postane tudi prodajalka in proizvajalka vojaške opreme. Črna gora je tako v začetku decembra lani med drugim kupila šest brezpilotnih letalnikov C-Astral, razvoj katerih je z vložkom 330.000 evrov pred letom 2010 financiralo obrambno ministrstvo.

Pomanjkanje vojaškega kadra eden največjih izzivov

Profesorica Maja Garb s katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede je za STA med prednostnimi nalogami bodočega ministra izpostavila iskanje rešitev za pomanjkanje vojaškega kadra. Ministrstvo bo moralo vsaj nadomestiti odhode iz vojske zaradi upokojevanja, če že ne pridobivati nove. Poklic lahko promovirajo z utečenimi delovnimi procesi, ustreznim vodenjem in dobrim plačilom, je pojasnila.

Lani je vojska sicer prvič po letu 2010 s 325 novimi zaposlitvami presegla številko 300. Tudi število udeležencev na taborih za mlade se je bistveno povečalo, število rezervne sestave je doseglo skoraj 1000.

Pred resorjem so po navedbah Garb tudi velike zahteve na področju zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. SV namreč v družbi dobiva tudi vidnejšo vlogo. Njena prisotnost na terenu, med ljudmi, se je močno dvignila med lansko ujmo, ko so vojaki reševali življenja in pomagali na poplavljenih območjih.

Hkrati se vojska tudi vrača k starim tradicijam z oblikovanjem prostorskih sil.

Zahtevne geopolitične razmere

Poleg tega mora biti SV pripravljena na vojaško ogroženost, je ocenila Garb. "Čeprav ne pričakujemo, da bi se aktivno vpletli v oborožen boj, mora biti vojska na to pripravljena," je dejala.

Po besedah predstojnice katedre za obrambo Jelene Juvan bo skrb za zahteve mednarodne skupnosti v spremenjenih varnostnih razmerah na evropski celini in globalno največji izziv. "Še vedno imamo grožnjo ruskega vojaškega napada na katero od članic Nata, še vedno ne vemo, kako se bo vojna v Ukrajini končala, še vedno ima ta vojna zelo velik potencial, da eskalira," je ocenila. Medtem se v Sloveniji "še vedno vedemo, kot da smo varni pred vsemi grožnjami, s katerimi se Evropa sooča, in da se nas dejansko ne tičejo", meni.

Tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš je spomladi izpostavil, da "ne živimo več v času popolnega miru". SV je tako začela tudi proces priprav formacij vojne sestave SV, prenovo mobilizacijskih dokumentov in prilagoditev na zahteve novega strateškega koncepta zveze Nato. Strateški dokumenti o vojaški, obrambni in strategiji civilne obrambe pa so nakazali spremembe v karakterju vojske, ki se iz mirovne sile preobraža v odvračalno.

Izziv za novega ministra bo realizirati cilje, navedene v teh dokumentih, pa tudi izboljšati videz Slovenije v Natu, je poudarila Juvan. Ta zveza Slovenije ne dojema kot kredibilne članice, je ocenila, saj že 20 letih ni bila uspešna v realizaciji obljub o oboroževanja, to pa vpliva tudi na njeno pripravljenost in učinkovitost.

Ocene stopnje pripravljenosti SV, ki so podane za pretekle leto, v zadnjih letih beležijo rahel napredek, a so bile za delovanje v miru praviloma dobre, za delovanje v vojni pa nezadostne.