STA novice / Ob predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti tudi opozorila o posledicah za paciente

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj je izrazil zaskrbljenost, da bi se, če bi naenkrat presekali med obema deloma zdravstva, v določenih specialnostih še podaljšale čakalne vrste, v tistih, kjer je že sedaj malo zdravnikov, pa bi lahko izgubili še te.

Če se bo zdravnikom, ki želijo delati več, omejila možnost dela na več lokacijah - kar pomeni več ur dela s pacienti, kot je njihova obveznost v njihovi osnovni enoti -, je jasno, da bo število pregledov padlo in se bo dostopnost do zdravstvenih storitev poslabšala, je poudarila direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Postojna Irena Vatovec.

Tako Sušelj kot Vatovec sta sicer svoje stališče predstavila v video posnetku, ki so ga predvajali na novinarski konferenci, saj se te osebno nista mogla udeležiti.

Vatovec je pojasnila tudi, kaj bi uveljavitev novele pomenila za njihov zdravstveni dom, kjer deluje šest specialističnih ambulant - ortopedska, diabetološka, kirurška, internistična, pulmološka, dermatološka - ter rentgenski oddelek. Na vseh teh področjih imajo pogodbe z različnimi sodelavci, ki so lahko koncesionarji, lahko pa so zaposleni tudi v drugih bolnišnicah. Po njenih besedah gre za podjemne pogodbe, pogodbe z s. p. ali celo z d.o.o., v nobenem primeru pa nimajo sklenjene neposredne pogodbe z bolnišnico.

"Če bomo za izvajanje teh dejavnosti potrebovali imenovanega nosilca oz. redno zaposlenega nosilca dejavnosti, to pomeni, da lahko vse te dejavnosti prenehamo izvajati," je poudarila. Za bolnike pa bi to pomenilo, da bi se morali voziti drugam, v najmanj uro oddaljene kraje, Ljubljano, Novo Gorico ali Izolo, je dodala.

Kot je izpostavila direktorica ZD Kranj Lilijana Gantar Žuran, bi podjemno pogodbo lahko sklenili le za zdravstvene storitve, pri katerih so presežene najdaljše dopustne čakalne dobe. Na primarni ravni, torej na področju družinske medicine, pediatrije in ginekologije, pa naj čakalnih dob ne bi bilo. Trenutno jim predvsem na pediatriji pomagajo upokojeni zdravniki, če bo zakon uveljavljen, pa to ne bo mogoče.

Tudi sicer po njenih besedah nekatere storitve ohranjajo tako, da jih najemajo pri koncesionarjih. Spremembe bi tako imele posledice na primer za prevoze dializnih bolnikov, nenujne reševalne prevoze, težave bi bile pri pokrivanju športnih prireditev. Gantar Žuran je prepričana, da bi bil bolj na mestu razmislek, kako delo v javnih zdravstvenih zavodih narediti bolj privlačno z ustreznimi delovnimi pogoji in finančnim nagrajevanjem, pa ne le za zdravnike, temveč za vse, ki sodelujejo v zdravstveni oskrbi.

Da je že sedaj veliko pomanjkanje sester in ostalega zdravstvenega osebja, je opozoril zdravstvenik iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) David Vrhovec in poudaril, da je treba zaposlene, ki so dobri, stimulirati, da ostanejo v sistemu. Radiološki inženir Tine Holc, prav tako iz UKC Ljubljana, pa je dodal, da se bojijo, da bodo zasebniki ponudili boljše pogoje, veliko odhodov pa po drugi strani pomeni, da bo ob slabših delovnih pogojih in slabšem plačilu več dela ostalo tistim, ki bodo ostali v sistemu.

Predsednica združenja Europa Donna Slovenija Tanja Spanič je izrazila zaskrbljenost, kako bo v prihodnje poskrbljeno za zdravljenje bolnic z rakom. Operacija in rekonstrukcija dojke trenutno potekata v kombinaciji, pri čemer sodelujejo onkološki kirurgi in kirurgi plastične kirurgije. Kot je dejala Spanič, se bojijo, da bodo slednji, ki trenutno delujejo na vsaj dveh ali treh različnih lokacijah, tudi v različnih bolnišnicah, odšli tja, kjer bodo zagotovljeni boljši pogoji dela. Posledično pa bodo postopki daljši, bolnice pa bodo morale na dve namesto eno operacijo.