STA novice / Revizorji EU z negativnim mnenjem za odhodke proračuna EU

Revizorji so ugotovili, da je lani pri porabi iz proračuna EU, ki je znašala 191,2 milijarde evrov, stopnja napake znašala 5,6 odstotka. Leta 2022 je znašala 4,2 odstotka, leta 2021 pa tri odstotke. Revizorji so tako kot v preteklih štirih letih zaključili, da je bila ocenjena stopnja napake pomembna in vseobsegajoča, zato so glede porabe EU v letu 2023 izrekli negativno mnenje, so zapisali v danes objavljenem letnem poročilu.

Znatno povečanje ocenjene stopnje napake je po njihovem v veliki meri posledica napak, ugotovljenih pri odhodkih za kohezijo. Tam je stopnja napake znašala 9,3 odstotka, leta 2022 6,4 odstotka. Sodišče kot možen razlog za težave pri zagotavljanju ustreznega financiranja kohezijskih projektov vidi časovni pritisk nacionalnih uprav, da morajo porabiti denar iz konkurenčnih skladov EU.

Ker so projekti, pri katerih so bile odkrite napake, podobni tistim, ki se financirajo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost in jih pogosto nadzorujejo isti nacionalni organi, po mnenju sodišča obstaja tveganje, da so podobne vrste napak tudi pri odhodkih iz mehanizma. Vendar državam EU v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ni treba upoštevati pravil EU in nacionalnih pravil, da bi prejela plačila, zato se skladnost s pravili ne preverja sistematično, so pojasnili.

Nepravilnosti so vplivale na 48 milijard evrov, porabljenih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Leto 2023 je bilo tretje leto izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, iz katerega države EU prejemajo sredstva, če dosežejo vnaprej določene mejnike ali cilje. Leta 2023 je bilo opravljenih 23 izplačil nepovratnih sredstev 17 državam članicam.

Revizorji so ugotovili, da pri približno tretjini teh izplačil nepovratnih sredstev iz tega mehanizma niso bila izpolnjena pravila in pogoji. Zato je šest plačil vsebovalo pomembne napake. Revizorji so odkrili tudi primere slabo zasnovanih mejnikov ali ciljev ter ponavljajoče se težave glede zanesljivosti informacij, ki so jih države članice zajele v svoje izjave o upravljanju. Sodišče je zato za odhodke mehanizma za okrevanje in odpornost izreklo mnenje s pridržkom.

Po mnenju revizorjev nekatere postavke proračuna EU kažejo na to, da bo treba nekatera področja temeljito obravnavati. Skupni znesek neporavnanih obveznosti, ki, če ne bodo sproščene, pomenijo prihodnje finančne obveznosti, je konec leta 2023 dosegel rekordnih 543 milijard evrov.

Dolg EU se je v letu 2023 povečal na 458,5 milijarde evrov, predvsem zaradi posojil za instrument NextGenerationEU v višini 268,4 milijarde evrov. Dolg je dvakrat višji kot leta 2021, EU pa je ena največjih izdajateljic dolžniških instrumentov v Evropi, čeprav ni jasno, ali bo s predlogom Evropske komisije o lastnih sredstvih ustvarjenih zadosti prihodkov za odplačilo dolga za ta instrument.

Revizorji so poudarili, da na proračun EU še naprej vpliva tudi visoka inflacija. Sodišče je na podlagi napovedi Evropske komisije glede inflacije ocenilo, da bi lahko proračun EU do konca leta 2025 izgubil skoraj 13 odstotkov kupne moči. Skupna izpostavljenost proračuna EU, s katero se meri tveganje, povezano s proračunskimi jamstvi in pogojnimi obveznostmi EU, se je konec leta 2023 povečala z 248,3 milijarde evrov leta 2022 na 298 milijard evrov.

Finančna pomoč EU Ukrajini se je več kot podvojila, in sicer s 16 milijard na 33,7 milijarde evrov. Sodišče je posvarilo, da bi prenos tveganj morebitnih neplačil v prihodnost lahko povzročil pritisk na prihodnje proračune EU. Poleg tega je poudarilo znatno tveganje za proračun EU, ki ga pomeni instrument za Ukrajino, vzpostavljen letos za zagotovitev finančne podpore za dodatna sredstva v višini do 33 milijard evrov v obliki posojil za obdobje 2024-2027, za katera ni potrebno oblikovanje rezervacij.

"Minila je prva polovica finančnega obdobja 2021-2027 in računsko sodišče v letnem poročilu poudarja kritične izzive za proračun EU, vključno z visoko stopnjo nepravilne porabe," je dejal predsednik Evropskega računskega sodišča Tony Murphy. "Ti izzivi kažejo, da so potrebne trdne strukture nadzora in odgovornosti, in sicer tako na ravni držav članic kot na ravni EU, če želimo ohraniti zaupanje javnosti in zaščititi proračun EU v prihodnosti," je dodal.