Portal TFL

STA novice / Plačna reforma po mnenju občin nepravična do županov manjših občin (IV)

ponedeljek, 14.10.2024

Ljubljana, 14. oktobra (STA) - V občinah so ob predlogu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki vključuje tudi nove plačne uvrstitve županov, kritični predvsem do predvidenih plač županov manjših občin. Ocenjujejo, da so ti obravnavani nepravično. Kar nekaj pripomb pa imajo tudi glede rešitev, ki na novo urejajo določitev dela plače za delovno uspešnost.

Glede na število prebivalcev v občini, ki jo vodijo, so župani v plačnem sistemu razdeljeni v sedem skupin. Najvišje med župani je uvrščen župan Ljubljane, ki ima skoraj 300.000 prebivalcev, in sicer v 64. plačni razred z osnovno bruto plačo 8072,5 evra.

Najnižje so uvrščeni župani občin z manj kot 2000 prebivalci, za katere je predviden 45. plačni razred (4603,63 evra bruto), in župani občin z več kot 2000, a manj kot 5000 prebivalci, ki jih novi zakon uvršča v 48. plačni razred (5030,52 evra bruto). Skupaj v ti dve skupini sodi več kot polovica županj in županov.

V občinah in njihovih združenjih so glede na odzive, ki so jih posredovali v DZ, z ovrednotenjem prvih petih skupin zadovoljni. Uvrstitev županov občin z manj kot 5000 prebivalci v 45. oz. 48. plačni razred pa ocenjujejo kot nesprejemljivo in jo vidijo kot razvrednotenje pomena njihovega dela.

V Združenju občin Slovenije (ZOS) zanje predlagajo 49. oz. 51. plačni razred. V Skupnosti občin Slovenije (SOS) ponujajo v razmislek dve možnosti, uvrstitev v 48. oz. 50. plačni razred ali pa združitev v eno skupno in razvrstitev v 50. plačni razred.

Tako iz SOS kot iz Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) pa so zakonodajalcu pred obravnavo predloga zakona poslali tudi več pripomb v zvezi s predvidenim določanjem dela plače za delovno uspešnost.

Med drugim je zanje problematična določba, ki zapoveduje, da se za delovno uspešnost na letni ravni poleg treh odstotkov sredstev za osnovne plače nameni najmanj 50 odstotkov prihrankov sredstev zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest.

Menijo, da bi bilo smiselno, da bi pri izplačilu delovne uspešnosti iz naslova "nezasedenega kadrovskega načrta" dali večjo vlogo predstojniku, v primeru občin županu, ki bi presodil, koliko koga nagraditi in tudi o obsegu sredstev.

V ZMOS izpostavljajo tudi predvideno nagrajevanje iz sredstev posebnega projekta, ki lahko v posameznem mesecu znaša največ 50 odstotkov plače javnega uslužbenca. Ureditev ocenjujejo kot diskriminatorno do zaposlenih v lokalni samoupravi, saj lahko posebne projekte določa zgolj vlada. Zato predlagajo, da se omogoči, da tudi župan določi poseben projekt za raven občine.

Kot pomanjkljivost zakonskega predloga vidijo tudi ureditev delovne uspešnosti za plačno skupino B, med drugim direktorje občinskih uprav. Ugotavljajo, da se njihove pavice na tem področju krčijo in so pri nagrajevanju v slabšem položaju kot ostali javni uslužbenci. Nova ureditev bo zato po njihovi oceni ohranila "neustrezno stanje, ko lahko javni uslužbenci prejmejo višja izplačila plač kot njihovi nadrejeni".

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window