torek, 15.10.2024
Ljubljana, 15. oktobra (STA) - Odbor DZ za gospodarstvo se je na današnji seji seznanil s predlogom sprememb državnega proračuna za leto 2025 in predlogom proračuna za leto 2026 s svojega delovnega področja. Člani so v razpravi posvetili največ časa pomembnosti ohranjanja konkurenčnosti slovenskega in evropskega gospodarstva ter prilagajanju spremembam.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je povedal, da se sredstva v proračunih za gospodarsko ministrstvo ne krčijo. V primerjavi z letoma 2023 in 2024, ko se je financiralo vrsto interventnih ukrepov, povezanih predvsem z energetsko krizo in sanacijo škode po poplavah, so po njegovih besedah sicer nižja, a so na enaki ravni kot pred nastopom kriznih okoliščin.
"Obseg načrtovanih sredstev na ravni 240 milijonov evrov izkazuje visoko stopnjo razvojne naravnanosti predlaganega proračuna," je ocenil. Spomnil je na poročilo nekdanjega italijanskega premierja Maria Draghija o konkurenčnosti EU, ki da mora spremeniti smer, ter na težave evropske avtomobilske industrije, ki vpliva tudi na dogajanje v Sloveniji. "Osredotočili se bomo na naložbe, ki lahko spremenijo omejujoč model rasti in ki razvijajo tehnologije skladno z najnaprednejšimi trendi, ter na industrije, za katere imamo naravne ali privzgojene prednosti," je povedal.
Gospodarsko ministrstvo bo imelo v prihodnjem letu po predlogu na razpolago nekaj manj kot 279 milijonov evrov ter v letu 2026 209 milijonov evrov, ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pa 381 oz. 458 milijonov evrov. Prvo se pri tem osredotoča na področje raziskav, razvoja, inovacij, zelenega prehoda, gradnje novih vrednostnih verig in naložbe, v katerih je Slovenija inovacijsko središče, drugo pa na čimbolj skladen regionalni razvoj.
Člani odbora so se v razpravi strinjali, da sta slovensko in evropsko gospodarstvo pred pomembnimi izzivi. Dotaknili so se težav evropske avtomobilske industrije in posledic, ki se kažejo v Sloveniji, in pri tem omenili napovedano odpuščanje v podjetju Mahle. "Evropa ima težave, a skušajmo v to vnesti tudi malo optimizma, saj brez poguma ne bo šlo. Imamo težave, a iz njih se lahko izvijemo. A ne na način, kot smo delali doslej," je dejal Frangež.
Poslanec SDS Rado Gladek je opozoril na nujnost ohranjanja konkurenčnosti gospodarstva. Po njegovem mnenju sta predloga proračuna naravnana preveč optimistično, saj da so, kot opozarjajo v gospodarstvu, "leta debelih krav mimo". Država bo s predlogoma zagrizla v primanjkljaj, pri čemer se boji, da prepozno, saj Slovenija izgublja mesta na lestvici konkurenčnosti. Pohvalil je ohranjanje spodbud, kritičen pa je bil do davčne politike.
Franc Medic iz NSi je opozoril na nujnost ohranjanja sredstev za spodbujanje novih naložb. Franc Rosec iz SDS je opozoril, da gibanja v gradbeništvu nakazujejo ohlajanje gospodarske rasti, padec v zasebnem sektorju pa bi morale ublažiti državne naložbe na tem področju. Andrej Kosi iz SDS je soglašal, da je treba iskati inovacije, a opozoril, da so težava birokracija, dolgotrajni postopki umeščanja v prostor, obdavčitve in pomanjkanje razvojnega načrta.
Andreja Živic iz Svobode je ocenila, da sta predloga zastavljena tako, da se za večjo odpornost spodbuja vlaganja v inovativno tehnologijo. Na njena opažanja, da bi bilo za spodbujanje novih naložb treba postaviti bolj merljive cilje, je Frangež odgovoril, da v tej smeri prenavljajo zakon. V njem združujejo priporočila gospodarskih združenj, izkušnje ministrstva pri obravnavi tako tujih kot domačih investicij ter pripombe finančnega ministrstva, je povedal.
Uroš Brežan iz Svobode je spomnil na dobre podatke glede zaposlenosti in dolga ter ocenil, da so gabariti predlogov tudi ob napovedi slabših časov vzdržni. Na vprašanje glede Kanina mu je Frangež dejal, da pogovori potekajo in da bo morala verjetno rešitev iti v smeri javno-zasebnega partnerstva, kjer pa se mora oblikovati zasebni interes. Na področju turizma je Bojana Muršič iz SD omenila še Kobilarno Lipica, ki se ji namenja dovolj sredstev za delovanje in za naložbo v obnovo bazena, pomembno pa se ji zdi še, da predloga ohranjata spodbujanje rokodelstva.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki