STA novice / Ministrica Katič ob dnevu slovenskega pravosodja izpostavila pripravo nove sodniške zakonodaje

Želja ministrice je, da bi vlada še letos obravnavala sodniško zakonodajo, tako imenovani sodniški trojček, ki je v pripravi.

"Smo v zadnjih korakih pri oblikovanju nove sodniške zakonodaje. Moja želja je, da gre v decembru na vlado in da jo potem pošljemo tudi v državni zbor," je dejala Katič. Temu bodo sledile spremembe zakona o tožilstvu in o državnem odvetništvu, je dodala. Ob tem se je zahvalila vsem deležnikom, ki so sodelovali pri pripravi sodniške zakonodaje.

Po oceni ministrice se mnenje državljanov o ugledu sodstva izboljšuje, je pa naloga vseh deležnikov v sodstvu, da državljanom in vsem, ki iščejo pravico na sodišču, to zagotovijo v doglednem času.

"Skupaj moramo negovati pravno državo, ki je enaka za vse državljane in državljanke," je poudarila ministrica. Spomnila je tudi na zadnje poročilo o vladavini prava, v zvezi s katerim je tuja strokovna javnost zaznala napredek, "določeni izzivi niso več tako zelo veliki", je med drugim izpostavila Katič.

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Dorđević je med ključnimi cilji izpostavil projekt izgradnje nove sodne stavbe, ureditev sodniških plač in sprejem nove sodniške zakonodaje.

"Želimo si, da bi sodstvo, predvsem sodišča prve stopnje, dobila sodno stavbo, ki bi bila funkcionalna, bi omogočala učinkovito vodenje velikih sodnih postopkov in bi bila tudi reprezentativna," je poudaril Đorđević. "Litijske si ne želimo," je izpostavil.

V zvezi z ureditvijo materialnega položaja sodnikov pa je predsednik vrhovnega sodišča izpostavil, da ustavna odločba glede sodniških plač ni bila uresničena v celoti.

"Gre za korak naprej v prizadevanjih za ureditev plačnega položaja sodnikov in štejem, da je to dober korak v pravo smer," je poudaril.

V zvezi z novo sodniško zakonodajo pa je izpostavil prizadevanja za uvedbo enovitega sodnika. Po oceni Đorđevića je čas za uvedbo enovitega sodnika dozorel, "potrebna je akcija, to je potrebno uzakoniti," je poudaril. V zvezi s sprejemanjem nove sodniške zakonodaje je izpostavil tudi dobro sodelovanje s predstavniki ministrstva za pravosodje.

Predsednika vrhovnega sodišča sicer skrbi vidno upadanje storilnosti v sodstvu. Kot je dejal, se težko sprijazni "z mantro o vedno težjih in kompleksnih zadevah, ko pa je znano, da smo, kolikor je bilo mogoče, razbremenili sodnike nesodniškega dela," je izpostavil. Ob tem je med drugim spomnil na digitalizacijo, ki naj bi pomagala sodnikom pri njihovem delu.

Skrbijo pa ga tudi škodljive posledice prekomernega dela od doma in razpisovanje novih sodniških mest po posameznih sodiščih. V zvezi s slednjim meni, da to ni rešitev za vse težave sodišč, temveč so na voljo še drugi ukrepi.

Na slovesnosti ob dnevu pravosodja so med drugim podelili nagrade za delo na področju pravosodja, in sicer medalje in diplome za življenjsko delo in medalje ter diplome za izjemne delovne uspehe.

Dan pravosodja so začeli zaznamovati leta 2007 na predlog takratnega pravosodnega ministra Lovra Šturma in predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena. Sicer so 4. november kot dan pravosodja izbrali, ker je na ta dan leta 1918 začela veljati uredba o ureditvi in delovanju pravosodja, po kateri je uradni jezik na sodiščih postala slovenščina.