STA novice / Delavcem pravica do odklopa, sindikalnim zaupnikom dodatna zaščita
sobota, 16.11.2024
Ljubljana, 16. novembra (STA) - Z današnjim dnem se skladno z lani sprejeto novelo zakona o delovnih razmerjih izteka enoletno prehodno obdobje, v katerem so morali delodajalci sprejeti ukrepe, ki zaposlenim zagotavljajo pravico do odklopa, v uporabo pa stopajo tudi določbe novele, ki sindikalnim zaupnikom zagotavljajo dodatno zaščito.
Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičene odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, so večkrat pojasnili na ministrstvu za delo.
Kot so poudarili, je Slovenija ena izmed prvih držav, ki je uzakonila to pravico, za to pa se je odločila, ker je "biti vedno dosegljiv" postala realnost mnogih delovnih mest. Pričakovanje po nenehni dostopnosti po njihovih navedbah ustvarja pritisk na zaposlene ter tveganje za njihovo varnost in zdravje.
Delodajalci so morali za zagotavljanje te pravice do danes sprejeti ustrezne ukrepe. Ministrstvo za javno upravo jih je opredelilo v aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki so ga socialni partnerji podpisali v petek. Tudi zasebni sektor je po navedbah delodajalskih združenj na pravico do odklopa pripravljen, je pa iz njihovih vrst zaznati zaskrbljenost glede izvajanja pravice v podjetjih, vezanih na mednarodne trge ali fleksibilen delovni čas.
Medtem na sindikalni strani opozarjajo, da so skušali nekateri delodajalci pravico namesto v kolektivni pogodbi urediti s pravilnikom, največji problem pa vidijo v številnih izjemah.
Med najpogostejšimi sprejetimi ukrepi so zagotavljanje ozaveščanja in izobraževanja zaposlenih ter usposabljanje vodij, ob tem pa še ukrepi tehnične narave, kot je preusmeritev elektronske pošte in telefonskih klicev v času, ko delavec ni na delovnem mestu, in vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti.
Delodajalci so se morali ob pravici do odklopa pripraviti tudi na dodatno zaščito delavskih predstavnikov in sindikalnih zaupnikov. Zanje se namreč z današnjim dnem uveljavlja zadržanje učinkovanja morebitne odpovedi o zaposlitvi do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev. Ob tem se jim v primeru, da jim bo delodajalec prepovedal opravljanje dela, nadomestilo zvišuje s 50 na 80 odstotkov plače, ter zagotavlja pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo.
Z novelo zakona o delovnih razmerjih se je določilo tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada, katerega namen bo povračilo izplačanih nadomestil delavcu za čas prepovedi opravljanja dela v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi za primer, da sodišče prve stopnje ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito.
Zadnje novice
-
Vpisana prva lastniška zadruga delavcev po novem zakonu
7.5.2026 -
Vlada poročilo o izvajanju resolucije o jezikovni politiki za leto 2025 poslala v seznanitev DZ
7.5.2026 -
Vlada v načrt razvojnih programov uvrstila nove investicije v vrtcih in osnovnih šolah
7.5.2026 -
Vlada o gospodarskih temah
7.5.2026 -
Po predlogu razreza največ predsedniških mest v delovnih telesih SDS (seznam)
7.5.2026 -
Končni razrez mest v delovnih telesih DZ pričakovati po petkovi seji kolegija (dopolnjeno)
7.5.2026 -
Direktorji zdravstvenih zavodov po navedbah združenja zgolj izvajajo zakonodajo
7.5.2026 -
Vlada sprejela poročilo o investicijah v SV za 2025
7.5.2026 -
Skupni odbor DZ podprl predlog interventnega zakona
7.5.2026 -
V EU dogovor o prepovedi umetne inteligence za ustvarjanje globokih ponaredkov s spolno vsebino (dopolnjeno)
7.5.2026 -
Domovina: Lastnica parcele po uspehu na sodišču v tožbo za izkop cevi na trasi kanala C0
7.5.2026 -
Poslanci odhajajoče in nastajajoče koalicije glede interventnega zakona ostajajo na različnih bregovih
7.5.2026