STA novice / Slovenija vztraja pri načrtu za zvišanje obrambnih izdatkov na dva odstotka do 2030

"Slovenija ima že dlje časa zelo jasen program, kako izpolnjevati svoje obstoječe zaveze do Nata, tj. da do 2030 pride na dva odstotka. Zaenkrat je to edina zaveza, ki jo imamo. Špekulacije o tem, kolikšni naj bi bili izdatki, niso tako enostavne. Enostavno je mogoče nekaterim politikom metati v zrak odstotke, ampak to na koncu pomeni milijarde, ki jih je treba nekje vzeti," je glede pozivov k zvišanju izdatkov za obrambo na več kot dva odstotka BDP dejal Golob.

Dodal je, da je vlada zaenkrat zadovoljna s tem, kar je določeno v proračunih za letošnje in prihodnje leto, saj je tako na poti k izpolnitvi cilja, določenega za leto 2030. Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za leto 2025 ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.

"Vsaj kratkoročno ne razmišljamo o povišanju. Mogoče bo to izziv v naslednjih letih, ampak v tem trenutku ostajamo na tem, kjer smo," je dejal premier ob prihodu na neformalno zasedanje voditeljev EU v bruseljski palači Egmont.

V ospredju današnjih neformalnih pogovorov bo krepitev obrambnih zmogljivosti in njihovo financiranje na ravni EU. Slovenija po Golobovih besedah "stavi" predvsem na vojaško industrijo prihodnosti z naprednimi tehnologijami, kot so vesoljske tehnologije in kibernetska varnost, predvsem pa protizračna obramba.

"Bomo videli, kaj bo čas prinesel," je dejal in poudaril, da se razprava o skupnih prioritetah EU na področju obrambe šele začenja.

V luči pozivov k spremembi politike financiranja Evropske investicijske banke (EIB), da bi bilo več sredstev za varnost in obrambo, pa je poudaril, da je bil EIB ustanovljen za druge namene.

"Verjamem, da se bomo morali na koncu enotno odločiti o tem. Slovenija ni in tudi ne bo nasprotovala enotnim rešitvam. Hkrati pa verjamemo, da je EIB ustanovljen za druge namene in da bi moral primarno skrbeti za razvoj infrastrukture, pa tudi za konkurenčnost gospodarstva," je dejal Golob.

Slovenski premier se minuli četrtek ni pridružil pismu predsednici EIB Nadii Calvino, predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi in poljskemu premierju Donaldu Tusku, v katerem so voditelji 19 članic pozvalo k prilagoditvi politike financiranja EIB, da bi bilo za varnost in obrambo na razpolago več sredstev. Zavzeli so se še za ponoven pregled projektov, ki jih EIB v skladu s trenutno politiko ne financira. Med temi sta strelivo in orožje.

Današnje zasedanje sicer poteka v znamenju vrnitve republikanca Donalda Trumpa v Belo hišo pred dvema tednoma, ki med drugim od zaveznic v zvezi Nato zahteva, da obrambne izdatke zvišajo na pet odstotkov BDP.