STA novice / Podnebni svet o ukrepih za izboljšanje razmer v prometu

Člani podnebnega sveta, ki je neodvisno znanstveno posvetovalno telo vlade za podnebno politiko, so se na seji seznanili s podatki, ki kažejo na rast deleža izpustov toplogrednih plinov iz prometa in zaskrbljujoč trend glede na cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Število prevoženih kilometrov, ki jih na slovenskih cestah opravijo domači prebivalci in tujci, se namreč povečuje, kar velja tudi za tovorni promet.

Ob tem so izrazili zaskrbljenost, da so slovenska gospodinjstva po deležu izdatkov za promet v samem vrhu med državami članicami EU. Opozorili so, da zunanji stroški prometa v Sloveniji predstavljajo veliko finančno breme tudi zaradi prometnih nesreč, onesnaževanja zraka, škode na habitatih, zastojev in hrupa.

Med pregledom možnih ukrepov s področja transporta so predlagali spremembe v maksimalni dovoljeni hitrosti vožnje na avtocestah. Med pričakovanimi učinki so navedli zmanjšanje števila prometnih nesreč in zastojev, zmanjšanje porabe goriva in s tem izdatkov za transport, zmanjšanje onesnaževanja zraka, znižanje izpustov toplogrednih plinov, izboljšanje pretočnosti prometa in v času večje prometne obremenitve skrajšanje potovalnih časov, so našteli na ministrstvu.

Na seji so bili navzoči tudi predstavniki ministrstva za infrastrukturo, ki so povedali, da je celovit pristop k varni in varčni vožnji lahko še bolj pomemben kot samo nižanje hitrosti, svetovalka predsednice republike za podnebne politike Eva Tomič pa je predlagala, da bi k obstoječim pobudam za varen in okoljsko odgovoren promet dodali ozaveščevalno kampanjo o cenovnih koristih varne vožnje.

Člani podnebnega sveta so po navedbah ministrstva poudarili, da je ukrep omejevanja hitrosti v naseljih ključen za hitro in učinkovito povečanje varnosti otrok, pešcev in kolesarjev. Dodali so, da v mnogih slovenskih naseljih ni prostora za ureditev dodatnih pločnikov in kolesarskih stez in je zato umiritev hitrosti vožnje edini res učinkovit ukrep za povečanje varnosti.

Izrazili so tudi podporo ukrepu za vključitev pristojbine za izpuste ogljikovega dioksida v cestninjenje. Predstavniki Darsa so glede cestninjenja pojasnili, da je plačilo cestnine sestavljeno iz infrastrukturne pristojbine, iz pribitka ter iz zunanjih stroškov, ki so lahko vezani na ogljikov dioksid ali na hrup in onesnaževanje zraka. Za slednje direktiva o evrovinjeti državam članicam nalaga, da jih morajo začeti zaračunavati marca 2026.

Po navedbah predstavnikov Darsa sicer lahko zmanjševanje prometa pričakujemo zgolj z zagotavljanjem alternativnih oblik prevoza, denimo po železnici. Najboljši način za stimulativno cestninjenje pa na Darsu vidijo z diferenciacijo infrastrukturne pristojbine, s čimer bi čistejšim vozilom omogočili plačevanje nižjih cestnin in s tem voznike dodatno spodbudili v smer elektrifikacije.