STA novice / Ustavna komisija zavrnila predlagane spremembe ustave glede sodnikov in preferenčnega glasu

Zahtevo za sklic današnje nujne seje ustavne komisije o spremembi volilnega sistema so v začetku februarja podali poslanci koalicije po tistem, ko je Gibanje Svoboda januarja v parlamentarni postopek vložilo predlog novele zakona o volitvah v državni zbor. Predlog med drugim predvideva ukinitev volilnih okrajev, uvedbo 18 volilnih enot ter povečanje števila poslancev z 90 na 92. Ker slednje zahteva tudi spremembo ustave, je imela ustavna komisija danes na mizi predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona.

Poslanka Svobode Lucija Tacer je v predstavitvi predloga spomnila, da so volivci na junijskem posvetovalnem referendumu uvedbi preferenčnega glasu namenili več kot 70-odstotno podporo. V Svobodi so njihovo voljo vzeli resno, koalicijske stranke so uvedbo preferenčnega glasu zapisale tudi v koalicijsko pogodbo, je izpostavila.

Poudarila je, da je predlog vsebinsko usklajen s predlogom NSi, bo pa današnje glasovanje pokazalo, ali poslanci držijo besedo volivcem. "Na podlagi obljub zakon uživa dvotretjinsko podporo, na podlagi glasovanja pa bomo videli, kateri poslanci bodo držali svojo besedo," je dodala.

Vlada podpira uvedbo preferenčnega glasu in tudi predlagano spremembo 80. člena ustave kot enega izmed načinov za njegovo uvedbo, je poudaril generalni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. Je pa za uveljavitev koalicijske zaveze potreben tudi širok politični konsenz, je dodal.

"Uveljavitev sprememb ustave je odvisna od volje ustavodajalca, uveljavitev novele zakona o volitvah v DZ pa je v domeni zakonodajalca. V obeh primerih pa mora biti zagotovljena dvotretjinska večina oziroma 60 poslanskih glasov," je dodal Trbič.

Zanimivo je, da vlada z vso svojo "mašinerijo nekaj tisoč ljudi" ni vložila vladnega predloga sprememb volilne zakonodaje, je v obrazložitvi glasu poudaril predsednik ustavne komisije Jožef Horvat (NSi).

Spomnil je, da je bila NSi v referendumski kampanji proti uvedbi preferenčnega glasu, saj "ta referendum ni bil iskren." Po mnenju NSi je bil referendum namenjen zgolj mobilizaciji levega političnega telesa, česar pa v Novi Sloveniji ne podpirajo, je poudaril Horvat. Napovedal je, da bo glasoval proti.

Predsednik SDS Janez Janša pa je spomnil, da so volivci pred leti na zakonodajnem referendumu daleč največjo podporo namenili dvokrožnemu večinskemu volilnemu sistemu, a državni zbor njihove volje do danes ni uresničil. "To, kar se predlaga zdaj, je daleč od tega, za kar je ljudstvo glasovalo, in zgolj pospešuje težave, ki jih imamo zaradi sedanjega volilnega sistema," je poudaril Janša. Napovedal je, da predloga ne bo podprl.

Poslanca Svobode Janja Sluga in Dean Premk sta medtem predlogu napovedala podporo. Sluga je poudarila, da so v Svobodi v prizadevanjih, da bi se udejanjila volja volivcev, izražena na posvetovalnem referendumu, pristali na tako rekoč vsa pogojevanja NSi.

"Zdaj smo prišli od izgovorov, da zmanjkuje časa, do izgovorov, da vlada ni predlagala svojih predlogov. Ki so seveda brezpredmetni, ker je NSi zelo jasno povedala, kakšen je njen predlog in nismo želeli dati ponovne priložnosti, da bi na katerikoli drug predlog NSi rekla ne," je poudarila.

Od šestnajstih navzočih poslancev je predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona podprlo 10, šest pa jih je bilo proti. Za dvotretjinsko tretjino je tako zmanjkal en glas, zato predlog ni bil sprejet.

Brez dvotretjinske podpore pa je ostal tudi del predloga za spremembe ustave glede imenovanja sodnikov in sestave Sodnega sveta.

Člani ustavne komisije so danes namreč zavrnili drugi razdelek predloga ustavnega zakona o spremembah ustave, ki vsebuje določbe o izvedbi spremembe ustave. Zanj je glasovalo 10 od 16 navzočih članov, šest pa jih je bilo proti. S tem je postopek spreminjanja ustavnega zakona glede sodnikov za zdaj ustavljen. Horvat je sicer napovedal še posvetovanja s predstavniki poslanskih skupin.