STA novice / Zakonodajno-pravna služba DZ s številnimi pripombami na predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti

Nov zakon bi bil po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ nujen tudi s pravno-sistemskega vidika. V ureditev zdravstvene dejavnosti je bilo namreč v preteklosti večkrat poseženo z interventnimi zakoni, s katerimi so se določili tudi nekateri trajni odstopi od veljavne sistemske ureditve.

Pri službi so v mnenju navedli, da bi bilo v predlogu novele treba dodatno skrbnost nameniti uporabi ustrezne in usklajene terminologije in odpravi nepotrebnih podvajanj v zakonskem besedilu, na katera so opozorili v pripombah k posameznim členom. Posamezna terminološka neskladja namreč vodijo do notranje neskladnosti zakonskega besedila, so opozorili.

Težavo predstavlja tudi morebitna pobuda za zakonodajni referendum. Predlog novele namreč v delu izvršuje odločbo ustavnega sodišča glede podaljševanja koncesij. Referendumi o zakonih, ki odpravljajo protiustavnosti, pa po ustavi niso mogoči. V primeru zahteve po referendumu bi bile na voljo dve možnosti. Če DZ zaradi delov zakona, ki odpravljajo protiustavnost, referenduma ne bi dopustil, četudi bi se zahteva za referendum nanašala na druge dele zakona, bi s tem nedopustno posegel v pravice instituta zakonodajnega referenduma. Če pa bi razpis referenduma dopustil, pa bi bil dopusten tudi v delu, ki odpravlja protiustavnost. V obeh primerih bi tako DZ sprejel odločitev, ki bi bila po mnenju zakonodajno-pravne službe ustavnopravno sporna.

Ob tem je služba opozorila tudi, da absolutna prepoved opravljanja zdravstvenih storitev v okviru tržne zdravstvene dejavnosti pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti sodi v kontekst konkurenčne prepovedi in bi jo bilo treba urejati ločeno.

Na ministrstvu za zdravje bodo po besedah generalne direktorice direktorata za zdravstveno varstva Jasne Humar še dodatno preverili in okrepili razloge za uvedbo načrtovanih sprememb, in sicer na področjih, kjer zakonodajno-pravna služba vidi možnosti problemov.

"Omejitve so možne in so v našem pravnem sistemu dovoljene, ampak seveda morajo biti razlogi, ki so zadaj, zadosti močni, da take omejitve dopuščajo. Tu pa je naloga pravnikov na ministrstvu, da najdemo dodatne obrazložitve in da še bolj trdno predstavimo in povemo vse razloge," je Humar medijem povedala ob robu današnje konference o redkih boleznih.

Dejala je še, da mnenje zakonodajno-pravne službe ni bilo veliko presenečenje. Na ministrstvu se namreč zavedajo, da bi s predlagano novelo koncept zakona o zdravstveni dejavnosti temeljito spremenili.

Doslej sicer niso dobili navodil, da bi se osnovne usmeritve in osnovna izhodišča, ki jih je vlada sprejela maja lani, kakorkoli spreminjale, je poudarila. "Je pa seveda zadnja odločitev zmeraj na strani poslancev, zakon je v parlamentarni proceduri. Vsi menimo, da so spremembe, ki so v zakonu, potrebne pomembne in da gredo v pravo smer," je dodala.

Vlada je besedilo predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti potrdila 16. januarja in ga poslala v DZ. Poslanci so predlog prvič obravnavali na izredni seji 30. januarja, kjer so ocenili, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Odbor za zdravstvo bo predlog obravnaval 11. marca. Predlogu vseskozi nasprotujejo zdravniške organizacije.

Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti je danes obravnaval tudi DS. Za mnenje, s katerim bi DS predlogu odrekel podporo, je glasovalo 13 svetnikov, prav toliko pa jih je glasovalo tudi proti. Mnenje tako ni bilo sprejeto.