STA novice / Vlada s predlogom novele insolvenčnega zakona za odpravo neustavnosti

Da je določba insolvenčnega zakona, po kateri upravitelj ne sme voditi postopkov, če je proti njemu vložena pravnomočna obtožnica ali razpisana glavna obravnava, v neskladju z ustavo, je ustavno sodišče presodilo maja predlani.

V DZ so takrat pojasnjevali, da je suspenz upravitelja primerno vezati že na trenutek pravnomočnosti obtožnice oziroma na glavno obravnavo, razpisano na podlagi obtožnega predloga, in ne šele na izdano (pravnomočno) obsodilno sodbo. S tem pa se niso strinjali ustavni sodniki.

Predlog novele, ki so ga pripravili na ministrstvu za pravosodje, po novem predvideva, da upravitelj ni vreden javnega zaupanja in zato začasno ne more opravljati funkcije upravitelja, če je zoper njega uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju nalog upravitelja ali kaznivega dejanja, storjenega z naklepom zoper premoženje ali zoper gospodarstvo, in je v tem postopku pravnomočno uvedena preiskava, ali je postala obtožnica pravnomočna brez preiskave, ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava.

V primeru uvedbe kazenskega postopka zaradi suma storitve kakega drugega kaznivega dejanja, ki ni zajeto v prej opisani predlagani spremembi, in bo v tem postopku obtožnica postala pravnomočna ali bo na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava, pa bo to podlaga, da minister za pravosodje presodi, ali je glede na naravo, težo in okoliščine očitanega kaznivega dejanja okrnjeno zaupanje upravitelja v opravljanje njegove funkcije med kazenskim postopkom.

Predlog novele predvideva, da bo minister pred izdajo tovrstne odločbe na enak način, kot v postopku izdaje ali odvzema dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja, pridobil mnenje komisije, ki je posvetovalni organ ministra za pravosodje, so še pojasnili na vladnem uradu za komuniciranje.