STA novice / Odbor DZ za pravosodje sprejel resolucijo o preprečevanju korupcije

"Ključno je, da krepitev integritete in preprečevanje korupcije kot prioriteto prepoznamo funkcionarji, poslanci, javni uslužbenci oziroma celotna družba. S tem se krepi zaupanje javnosti v delovanje pravne države," je poudarila Katič. Spomnila je, da je resolucija podlaga za akcijski načrt za uresničevanje resolucije, h kateremu je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) že pristopila.

Zakonodajnopravna služba je v svojem mnenju izpostavila splošnost ciljev resolucije ter odsotnost opredelitve ukrepov za uresničitev njenih ciljev. Ministrica Katič je pri tem pojasnila, da je med pripravo osnutka predloga prevladala ocena KPK, da je ustreznejši splošni pristop, ukrepi, nosilci in roki pa bodo opredeljeni v akcijskem načrtu.

Predsednik KPK Robert Šumi, kjer so k nujnosti sprejetja resolucije v preteklosti večkrat pozvali, je na odboru spomnil, da so s pripravo resolucije začeli že leta 2020. Splošni cilji resolucije, kot jih predvideva zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, so zamejitev pogojev za korupcijo. "Menimo, da gre za moderen dokument, ki ima trajno naravo," je dejal Šumi.

Razprava na odboru, ki je trajal več kot štiri ure, se je najprej vrtela okoli koruptivnih tveganj v družbi. Poslanec SDS Andrej Hoivik je med drugim izpostavil pomen ciljev, ki se v resoluciji nanašajo na preprečevanje korupcije in krepitev integritete v medijih. Poslanec Svobode Darko Kranjc pa je poudaril, da pri velikih aferah ni bilo epiloga, tudi zaradi razpršene zakonodaje, da pa je pravosodni sistem učinkovit pri reševanju manjših zadev.

Seja se je nato sprevrgla v obračunavanje med Svobodo in opozicijo. Poslanci SDS so omenili, da se bodo lahko poslanci Svobode, ki so pred nastopom funkcije delali v družbi Gen-i, tja po koncu mandata lahko vrnili. Na to se je odzvala tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je dejala, da gre za pridobivanje osebnih podatkov, kar je nedopustno. Napovedala je, da bo zadevo raziskala, v zvezi z vsebino resolucije pa je dejala, da bi moralo biti doseganje njenih ciljev samoumevno.

Resolucija sicer opredeljuje 77 preventivnih ciljev pri odpravi korupcije, vzpostavitvi transparentnosti in krepitve integritete v družbi na splošno, javnem sektorju, na posameznih področjih delovanja države in družbe ter cilje na posebej izpostavljenih področjih. Kot izhaja iz predloga resolucije, stanje na področju preprečevanja korupcije ni zadovoljivo.

Odbor za pravosodje je naknadno predlagal sklep, da KPK zagotovi zakonitost aplikacije Erar. Prav tako so komisiji predlagali, da s posebno občutljivimi podatki deluje z najvišjo možno stopnjo skrbnosti in profesionalnosti, ki bo onemogočala zlorabo neresničnih podatkov. Aplikacija, ki so jo nedavno zagnali na komisiji, je namreč prikazovala nekatere napačne podatke o družbi Gen-i in drugih subjektih.

Na sklep se je odzval predsednik KPK Šumi, ki je poudaril, da za Erarjem, ki transparentno prikazuje porabo javnih sredstev in s tem služi svojemu namenu, stojijo. Trenutno odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti in zanje prevzemajo odgovornost. Presenetil pa ga je predlog odbora, da začnejo na komisiji podatke obravnavati profesionalno, saj da to že počnejo.

Šumiju so se v bran postavili tudi poslanci SDS. Menijo, da je sklep zgrešen, saj da namiguje, da KPK deluje neustavno. Predlagali so, da o sklepu poda mnenje zakonodajnopravna služba.

Predsednica odbora in poslanka Svobode Lena Grgurevič je tik pred koncem seje predlog sklepa umaknila. Kot je dejala, se je KPK za napake namreč opravičil in sprejel potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.

Ministrica Andreja Katič je še uvodoma dejala, da so na ministrstvu za pravosodje ustanovili delovno skupino, ki bo v sodelovanju s KPK in ministrstva za javno upravo naslovila pobude in predloge za spremembo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.