STA novice / Zakon o prevozih v cestnem prometu ni neskladen z ustavo

Državni svet se je na ustavno sodišče obrnil na pobudo delodajalcev, ki so opozarjali, da je izpodbijana določba v praksi neizvedljiva, nejasna in povzroča zmedo, ter vzpostavlja nesorazmerne organizacijske ter stroškovne obremenitve slovenskih gospodarskih subjektov.

"Slovenski gospodarski subjekti so postavljeni v izrazito neenak položaj z ostalimi gospodarskimi subjekti na evropskem trgu," so tedaj vztrajali v državnem svetu.

Izpodbijana določba predpisuje, da mora pošiljatelj oziroma prejemnik plačati 100 evrov za vsako začeto nadaljnjo uro čakanja, če vozilo čaka na nakladanje ali razkladanje blaga več kot eno uro po času, ki je bil določen za nakladanje ali razkladanje blaga, razen če pogodba o prevozu določa drugačne pogoje.

To, da določba izrecno dovoljuje, da prevozna pogodba glede stojnine določi "drugačne pogoje", po oceni ustavnega sodišča pomeni, da lahko stranki pogodbe stojnino celovito drugače uredita. Lahko določita, da je sploh ni, zvišata ali znižata njeno višino, določita, da začne nastajati po določenem času, ki je daljši ali krajši od ene ure, jo vežeta na pogodbeno specificirane pogoje, so med drugim izpostavili na ustavnem sodišču.

Kot so dodali, se lahko o stojnini stranki prevozne pogodbe drugače dogovorita v sami prevozni pogodbi, pa tudi v ločeni pogodbi, v aneksu k prevozni pogodbi ali ločeni pogodbi ... Pomembno je, da je doseženo soglasje volj, so zapisali.

Ustava zagotavlja svobodno gospodarsko pobudo, vendar to po pojasnilih ustavnih sodnikov ne pomeni, da je lahko ravnanje tako pri ustanavljanju gospodarskih subjektov kot pri opravljanju dejavnosti povsem svobodno. Ustava zakonodajalca pooblašča, da uredi način uresničevanja pravice, tudi ko gre za opravljanje gospodarske dejavnosti.