STA novice / Zupančič med ključnimi prioritetami napovedal neusmiljen boj proti korupciji

"Pravosodje je temelj demokratične države, pravzaprav steber. Njegova naloga ni zgolj odločanje v posameznih sporih in kazenskih postopkih, temveč zagotavljanje zaupanja ljudi v institucije države, varovanje človekovih pravic, zagotavljanja pravne varnosti ter ustvarjanje predvidljivega okolja za državljane, gospodarstvo in celotno družbo," je uvodoma izpostavil Zupančič.

Kot je dejal, se je pri pripravi današnje predstavitve poglobil v številna javno objavljena domača in mednarodna poročila o stanju slovenskega pravosodja. Skupni imenovalec teh in tudi mnogih opravljenih pogovorov je, da potrebuje pravosodje kontinuirano modernizacijo, "reforme, ki bodo povečale učinkovitost sistema, ne da bi pri tem posegle v njegovo neodvisnost", je poudaril. Potrebuje pa tudi organizacijsko prožnost, boljše upravljanje kadrovskih virov, digitalizacijo ter večjo osredotočenost na uporabnika pravosodnega sistema, to je državljana, je dodal.

Med izzivi je na prvem mestu izpostavil vprašanje učinkovitosti sodnih postopkov. Čeprav Slovenija v številnih kategorijah dosega primerljive rezultate od evropskega povprečja, ostajajo določeni postopki predolgi, je opozoril. To velja zlasti za kompleksnejše gospodarske spore, zahtevnejše kazenske postopke ter nekatere postopke na višjih stopnjah odločanja, kjer se sodni zaostanki znova povečujejo.

Posebno pozornost po njegovem mnenju zahteva tudi gibanje števila nerešenih zadev in pogosto vračanje zadev z višjih sodišč v ponovno odločanje na prvostopenjska sodišča. "Kjer je to mogoče in ob spoštovanju vseh procesnih jamstev, bi morali spodbujati rešitve, ki omogočajo dokončno odločitev že na višji stopnji odločanja," meni.

Med prioritetami je izpostavil tudi prenovo procesne zakonodaje za pospešitev sojenj, saj nekateri najzahtevnejši primeri trajajo precej dlje kot v nekaterih drugih evropskih državah. Ob tem pa je treba ohranjati kakovost sodnega določanja, je navedel.

Glede reforme organizacije sodstva meni, da ta ne sme biti rezultat administrativnih ali političnih ambicij, temveč temeljiti na analizah in objektivnih podatkih. Boji pa se, da sodišča niso pripravljena na sodno reformo, ki bo začela veljati s 1. januarjem 2027, "ne procesno ne informacijsko, kar zna povečati sodne zaostanke", je ocenil. Ob tem je izrazil prepričanje, da si v Sloveniji ne želimo še enega primera Lukenda.

Kot je napovedal, se bo zavzemal za meritokratski sistem napredovanj, ustrezno nagrajevanje ter okrepitev podpornega osebja. Zavzemal se bo tudi za "dejansko individualno neodvisnost sodnikov", za pregledne postopke imenovanj, napredovanj in ocenjevanja dela ter večjo odgovornost pri organizaciji dela in upravljanju javnih sredstev. Razmišlja tudi o personalnih svetih. V sodelovanju s Sodnim svetom in vrhovnim sodiščem pa želi odpreti razpravo o sodobnem modelu upravljanja sodstva.

Absolutna prioriteta in zaveza pa je neusmiljen boj proti korupciji. "Kazenski postopki morajo biti hitri, usklajeni in in učinkoviti, zato želimo okrepiti vlogo tožilstva pri usmerjanju pregona, izboljšati sodelovanje med institucijami ter zagotoviti boljši nadzor nad trajanjem postopkov," je napovedal. "Kot veste, imamo v pripravi Skok," je dejal. Bolj podrobno pa načrtov v zvezi s Skokom v predstavitvi ni pojasnil.

Med izzivi je izpostavil tudi izgradnjo nove sodne stavbe in kadrovsko problematiko. Kot je opozoril, se sodni sistem sooča s pomanjkanjem strokovnih kadrov na več ravneh, ob čemer je izpostavil pomanjkanje sodnega in podpornega osebja, sodnih izvedencev, pa tudi pravosodnih policistov.

Zavzel se je tudi za transparentno dodeljevanje sodnih zadev, za učinkovito reševanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa tudi za primerljivo odločanje sodišč, zato podpira nadaljnjo krepitev vloge vrhovnega sodišča pri poenotenju sodne prakse ter "širšo, sistematično in anonimizirano objavo sodnih odločb vseh stopenj".

Pri boju proti korupciji, gospodarski kriminaliteti in organiziranemu kriminalu je treba po njegovem mnenju več pozornosti nameniti načelu sledenja denarju v okviru mehanizmov AMO in ARO in evropske mreže carin. "Izkušnje številnih držav kažejo, da zgolj pregon storilcev in izrekanje zapornih kazni pogosto ne zadoščata. Glavni motiv teh oblik kriminalitete je namreč pridobivanje protipravne premoženjske koristi," je ocenil. Tako se je zavzel za okrepitev celotnega sistema odvzema premoženjske koristi, od finančnih preiskav in začasnega zavarovanja premoženja do njegovega učinkovitega upravljanja in končne izvršitve sodnih sodnih odločb.

Po Zupančičevih besedah mora digitalizacija postati eden ključnih stebrov razvoja pravosodja, pri čemer je cilj vzpostaviti celovit digitalni sistem, ki bo povezal sodišča, tožilstvo, policijo in tako naprej. Del nalog pa je smiselno prenesti na notarje, odvetnike in druge pravne poklice, pri tem pa ne sme priti do zmanjšanja pravne varnosti ali dostopnosti sodnega varstva, je med drugim izpostavil.

Kot je še dejal, mora Slovenija dosledno varovati ustavne vrednote demokracije in človekovih pravic, zato je potrebna enotna ureditev, ki bo enako obravnavala poveličevanje vseh totalitarnih režimov ter s tem jasno izrazila odnos do vseh oblik totalitarizma.