STA novice / Boštjančič: Slovenija se za potrebe obrambe ne bo brezglavo zadolževala (dopolnjeno)

"Slovenija ni imela in tudi ne bo imela v naslednjih nekaj letih težav zagotavljati dodatnih sredstev," je glede povečevanja izdatkov za obrambo ob robu zasedanja finančnih ministrov EU povedal Boštjančič. Poudaril je, da je naša država trenutno po finančnih kazalcih med najboljšimi v Evropi.

"Tako da s tega vidika imamo prostor, da se dodatno zadolžimo. Ampak to seveda še ne pomeni, da bi brezglavo šli v zadolžitev samo zato, da bomo dosegli nek odstotek," je poudaril.

Slovenija je sicer do neformalnega roka, ki se je iztekel 30. aprila, zaprosila za možnost odstopanja od evropskih proračunskih pravil za potrebe vlaganja v obrambo. Vendar pa je to po ministrovih besedah storila "na rezervo".

Prav tako še ni jasno, ali bo Slovenija za potrebe financiranja obrambe izkoristila posojila, ki bodo državam članicam za skupno naročanje vojaške opreme na voljo v okviru novega finančnega mehanizma EU, vrednega do 150 milijard evrov.

Slovenija marca predstavljeni predlog Evropske komisije podpira, pri čemer pa je minister opozoril, da bo šlo pri teh posojilih za dolg, ki ga bo treba vrniti.

S tega vidika še ni jasno, ali se bo Slovenija mehanizma poslužila. "Treba je vedeti, da se Slovenija tako kot vse ostale države na mednarodnih trgih zadolžuje razmeroma uspešno ali pa po razmeroma nizkih pribitkih. Tako da ni nujno, da bo za nas ta mehanizem sploh zanimiv," je povedal Boštjančič.

Zadolževanje, ki ga Slovenija izvaja sama, bi bilo namreč lahko cenejše, kot če bi si izposodila sredstva iz finančnega instrumenta EU, je pojasnil.

Bruselj je predlog finančnega mehanizma, o katerem se države članice še pogajajo, in možnost odstopanja od proračunskih pravil unije za potrebe obrambe predstavil spričo spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in svetu. Številne evropske države tako povečujejo tudi proračunske izdatke za obrambo. Slovenska vlada je pretekli teden napovedala, da bo izdatke še letos zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda, do leta 2030 pa na tri.

Slovenija sicer po besedah ministra Boštjančiča, ki je zasedanje finančnih ministrov EU v Bruslju predčasno zapustil, meni, da samo posojilni mehanizem ne bo dovolj. Pri tem je spomnil na analizo obrambnega sodelovanja v EU, ki jo je aprila objavil think tank Bruegel in ki po njegovih navedbah obravnava bistveno širše vprašanje obrambe.

Od Evropske komisije pričakuje, da se jasno opredeli glede vseh predlogov, ki jih vključuje dokument. "Šele potem se lahko pogovarjamo, kje še vidimo napredek in kje ne," je pojasnil.

Dokument obravnava dve možnosti za okrepitev obrambnega sodelovanja v uniji. Prva je okrepitev vloge Evropske obrambne agencije, druga pa ustanovitev nove medvladne organizacije za okrepljeno sodelovanje držav, ki to želijo.