STA novice / Vlada želi tudi upokojencem omogočiti pridobitev statusa oskrbovalca (dopolnjeno)

Hkrati bo lahko prejel 40 odstotkov svoje pokojnine. Ob tem predlog prinaša številne druge spremembe, "ki upoštevajo glas in željo ljudi, še posebej tistih, ki skrbijo za svoje bližnje", je dodal.

Upokojenci bodo lahko po predlogu oskrbovalci z enakimi pravicami kot ostali oskrbovalci, so zapisali na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer so predlog pripravili.

Poleg tega predlog po njihovih navedbah poenostavlja postopke za uporabnike, ki že prejemajo pravice iz obstoječega sistema socialnega varstva. Omogočen jim bo lažji in hitrejši prehod v sistem dolgotrajne oskrbe brez vnovičnega dolgotrajnega ugotavljanja stanja. Mladim, ki so do svojega 18. leta prejemali nego, pa bo ob prehodu v polnoletnost zagotovljena neprekinjena oskrba. Sistem jih bo namreč prevzel samodejno, pri tem pa ne bo vmesnega izpada storitev.

Prav tako bo omogočena oprostitev plačila za prehrano in nastanitev za tiste uporabnike, ki niso finančno zmožni pokriti teh stroškov. Krepi se vloga občin in izvajalcev, s čimer se zagotavlja večja povezanost in odzivnost sistema na lokalni ravni. Predvideno pa je tudi začasno dodatno sofinanciranje stroškov dela, tudi za študente in upokojence, ki sodelujejo v sistemu dolgotrajne oskrbe.

Predlog vsebuje še druge tehnične izboljšave in nadgradnje, da bo izvajanje zakona bolj pregledno in učinkovito.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je vladno potrditev predloga pospremil z besedami, da dolgotrajna oskrba ni privilegij. Pač pa je to pravica in nujna javna storitev, ki mora biti dostopna vsem ne glede na kraj bivanja, socialni status ali družinske razmere, so zapisali na ministrstvu.

Pri tem se mu zdi pomembno, da predlog nastaja v dialogu z ljudmi, še posebej s tistimi, ki vsak dan skrbijo za svoje bližnje. "Njihov glas smo slišali in vključili v zakonodajo," je zagotovil.

Po pričakovanju ministrstva bodo predlog podprli tudi poslanke in poslanci v DZ, da bodo predlagane rešitve na voljo že ob vzpostavitvi naslednjega svežnja pravic in storitev 1. julija. V prihodnjih tednih bodo nadaljevali dejavno usklajevanje in informiranje javnosti o vsebini predlaganih sprememb in o pripravi na njihovo izvajanje v praksi. Ostajajo trdno zavezani gradnji družbe, v kateri bo skrb za najranljivejše temelj skupnega življenja, je še dodal minister.

Arčon pa je na novinarski konferenci spomnil, da že deluje tudi klicni center 114, kjer odgovarjajo tudi na vprašanja o dolgotrajni oskrbi. Do zdaj je prejel številne klice, kar pomeni, da deluje učinkovito, je izpostavil.

Omenjeni klicni center je uradno začel odgovarjati na vprašanja s tega področja prav danes. Približno 250 klicev pa so dobili še pred uradnim začetkom. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so namreč že v ponedeljek javno napovedali, da bo klicni center 114 vsak delovni dan od 8. do 16. ure odprt tudi za takšna vprašanja, ne več samo za vprašanja glede poplav iz avgusta 2023 in glede predloga pokojninske reforme. Klicatelje je do zdaj najbolj zanimalo, kako bi lahko zakon o dolgotrajni oskrbi prispeval k rešitvi konkretne težave, ki jo imajo bodisi sami bodisi njihovi svojci, je za STA povedal vodja centra Matjaž Florjanc Lukan.

V nasprotju s pričakovanji centra pa je le manjšino klicateljev zanimalo več o prispevku za dolgotrajno oskrbo, ki ga bo treba plačevati od 1. julija. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. V centru so bili presenečeni, s kakšnim razumevanjem so klicatelji sprejeli ta prispevek, je dejal Florjanc Lukan.

Prispevek, ki ga bo treba v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi plačevati od 1. julija, bo za zaposlene in delodajalce znašal odstotek od bruto plače, za upokojence pa odstotek od neto pokojnine.