STA novice / Odbor DZ predlaga izplačilo predplačil občinam na Idrijsko-Cerkljanskem za odpravo posledic škode v nedavnih neurjih

Kot je v imenu predlagateljev spomnil Andrej Poglajen iz SDS, so Idrijsko-Cerkljansko in Selško dolino 5. maja znova prizadele močne padavine, ki so za seboj pustile veliko škodo. Zaprte so bile številne državne ceste, sprožilo se je tudi več plazov.

Kot je izpostavil, se je kot glavni vzrok ponovno izkazala neurejenost hudournikov oz. vodotokov. V luči tega, da Direkcija RS trenutno na tem področju izvaja kar nekaj projektov, pa je pozval, da bi bili ti hitreje realizirani. "Gre za zelo pereči problem, kajti govorimo o zelo hribovitem območju, na katerem voda ob večjih padavinah dobi zelo veliko hitrost, doline so zelo ozke, ni razlivnega območja, ki bi omogočilo, da se voda razlije. Ko pride voda v dolino, udari v hiše, cestno infrastrukturo ter drugo kritično infrastrukturo," je ponazoril.

Po pojasnilih namestnice generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Barbare Merše so s strani občin Železniki, Cerkno in Idrija zaradi nedavnega neurja že prejeli predlog za začetek ocenjevanja škode. "Danes je bil občinam poslan sklep o začetku ocenjevanja škode. Občine imajo zdaj za vnos ocene škode v sistem Ajda čas do 20. junija. Potem bomo pripravili vladno gradivo in predlagali program odprave posledic naravnih nesreč," je dejala.

Glede sanacije škode na vodotokih je državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc spomnila, da ta poteka tako, da se v času samega dogodka izvajajo interventni ukrepi, nato se začnejo izvajati izredni ukrepi. Po potrditvi programa pa steče izvajanje večletnih sanacijskih ukrepov.

"Vrednost že izvedenih izrednih ukrepov na območju Idrijsko-Cerkljanskega in Selške doline od leta 2023 do danes znaša 7,6 milijona evrov. Lani se je začela izvedba sanacijskih ukrepov v višini 3,2 milijona evrov, letos pa je predvideno nadaljevanje del v višini 6,7 milijona evrov. Preostanek v višini 16,7 milijona evrov, ki je še potreben za sanacijo vodotokov, pa je načrtovan v naslednjih letih do leta 2028," je pojasnila.

Poleg omenjenih ukrepov je spomnila tudi na izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih, ki pripomorejo k povečanju poplavne odpornosti. Višina teh sredstev za lani in letos znaša 1,8 milijona evrov.

Generalna direktorica direktorata za vode na ministrstvu Lidija Globevnik pa je poudarila, da se pristojni pri načrtovanju ukrepov in razporeditvi sredstev za območje Idrijsko-Cerkljanskega in Selške doline zavedajo ogroženosti območja zaradi poplav in plazov. Dodala, da so trenutno na 30 lokacijah v fazi načrtovanja in izvedbe tudi dodatni celoviti ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti v višini 78 milijonov evrov. "Ti so povezani z izdelavo projektne dokumentacije in pridobivanjem zemljišč. Tukaj sodelujemo in si želimo seveda večjega sodelovanja tudi z lokalno upravo in z občinami, ki pri tem nujno sodelujejo," je ocenila.

Na večmilijonsko škodo na vodotokih, ki so jo utrpeli ob nedavnem neurju, pa je opozoril župan občine Cerkno Gašper Uršič. "Če gledamo samo vodotoke, kjer so projekti pripravljeni, žal so nekateri od njih že v lanskem letu izgubili financiranje oziroma niso prišli do financiranja, zato vas prosim za pomoč, da poskušamo realizirati to, za kar imamo soglasja in urejeno projektno dokumentacijo," je pozval pristojne.

Poziv idrijskega župana Tomaža Venclja pa se je nanašal na popis vseh vodotokov v njihovih delih države, katere naj država tudi v celoti prevzame v upravljanje. "Vemo, da je en kup vodotokov, za katere zmeraj na koncu z direkcijo in s koncesionarji pridemo do tega, da tega pa nimamo mi in tako naprej," je poudaril.

Za pospešitev izvajanja ukrepov na vodotokih so se zavzeli tudi opozicijski poslanci. Janez Žakelj (NSi) je ob tem opozoril tudi na problem prepočasnega praznjenja zadrževalnikov. "Imamo precej grap in hudourniških vodotokov, ki imajo zgrajene zadrževalnike, katerih se ne prazni pravočasno," je poudaril in dodal, da bi morala država za to nujno načrtovati več sredstev. Po mnenju poslanca Jožefa Jelena (SDS) pa bi morali to problematiko nasloviti tako, da bi predstavnike lokalnih skupnosti bolj aktivno vključili v sanacijo hudournikov.

Poslanci so na koncu seje z 12 glasovi za in enim proti potrdili koalicijski sklep, s katerim pristojnim ministrstvom in vladi predlagajo, da v primeru nedavnega neurja, ki je prizadelo občine na območju Idrijsko-Cerkljanskega in Selške doline, uveljavi možnost izplačila predplačil prizadetim za odpravo posledic nastale škode. Podoben sklep so sicer predlagali tudi v SDS, ki pa ni dobil podpore poslancev.

V SDS so med drugim predlagali tudi sklepa, s katerim bi pristojno ministrstvo pozvali k pripravi načrta strateške izgradnje protipoplavne zaščite v občini Cerkno in akcijskega načrta za protipoplavno ureditev Idrijsko-Cerkljanskega in Selške doline. Iz koalicijskih vrst je bilo mogoče slišati opozorila, da se te aktivnosti že izvajajo, zato sklepov tudi niso podprli.