STA novice / V veljavi ključni zakon zdravstvene reforme
sreda, 21.5.2025
Ljubljana, 21. maja (STA) - Veljati je začela novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo. Javni zdravstveni delavci in sodelavci za delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih odslej ne bodo več mogli pridobiti novega soglasja, obstoječa soglasja pa bodo ostala v veljavi do poteka veljavnosti, a ne dlje kot 12 mesecev.
Bo pa še vedno mogoče občasno sodelovanje pri zasebniku, ki na javnih prireditvah in shodih zagotavlja zdravstveno varstvo, in ob opravljanju zdravstvenih storitev v okviru medicine dela, prometa in športa, ki jih ne zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Z zasebniki lahko zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih sodelujejo tudi pri opravljanju zdravstvenih storitev s področja letalske medicine na podlagi predpisov EU in lahko opravljajo brezplačno prostovoljsko delo.
V določenih primerih je mogoča tudi obratna pot. Javni zdravstveni zavodi na terciarnem nivoju lahko izjemoma sklepajo pogodbe o zaposlitvah s krajšim delovnim časom - do 40 odstotkov polnega delovnega časa - z zdravniki in zobozdravniki, ki imajo naziv svetnik ali višji svetnik in so zaposleni pri zasebniku. Zdravstvene storitve, ki jih bodo ti lahko opravljali, mora ministrica za zdravje določiti najpozneje v dveh mesecih.
Javni zdravstveni delavci in sodelavci bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev delno zaposleni v drugem javnem zavodu in pri koncesionarju. Ob tem lahko javni zdravstveni zavod sklene podjemno pogodbo le s fizično osebo, torej zdravstvenim delavcem ali sodelavcem, ne pa z gospodarsko družbo ali podjetnikom. Za delo po podjemni pogodbi bodo morali pridobiti soglasje, zanj pa izpolnjevati več pogojev.
Za direktorje oziroma generalne direktorje, strokovne direktorje in nekatere druge vodstvene zdravstvene delavce bodo veljala strožja pravila. Med drugim jim bodo obstoječa soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalcu zdravstvene dejavnosti prenehala veljati čez tri mesece. Ob izpolnjevanju pogojev za soglasje za krajši delovni čas ali po podjemnih pogodbah pa bodo lahko delali le v drugih javnih zavodih.
Javni zdravstveni zavodi bodo lahko ob določenih pogojih sklepali podjemne pogodbe s svojimi zaposlenimi, ki bodo oproščene posebnega davka. Tako delo je mogoče le za tiste, ki so 100-odstotno zaposleni v javnem zavodu.
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju predvideva začetek izplačevanja delovne uspešnosti od 1. januarja 2026. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti pa zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih to možnost prinaša že od dneva uveljavitve novele, torej od danes.
Novela je uvedla merjenje dnevne delovne obremenitve zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki bo zajemalo vse oblike dela in delovnega časa, opravljati pa ga bodo morali tudi koncesionarji za koncesijski del dejavnosti. Enotno metodologijo za merjenje delovnih obremenitev bo najpozneje v treh mesecih določila ministrica za zdravje.
Odslej se bodo morali v neprekinjeno zdravstveno varstvo vključevati vsi zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži. Izjeme so le varovane kategorije delavcev, ki ne opravljajo nočnega in nadurnega dela, delavci, ki so starejši od 55 let, pa se bodo v program zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva vključevali, če bodo podali soglasje.
Koncesionarji bodo morali imeti zaposleno najmanj takšno število zdravstvenih delavcev, kot jih bo opravljalo koncesijsko dejavnost. Izvajanje dejavnosti morajo s tem in drugimi pogoji iz novele uskladiti v 12 mesecih. Ob tem se koncesije vežejo na pravni status in dejanskega lastnika izvajalca zdravstvene dejavnosti v času izdaje koncesijske odločbe, če se ta spremeni, se koncesija odvzame. Odslej se koncesije ne bodo več podaljševale avtomatično.
Novela določa tudi neprofitnost koncesionarjev, in sicer lahko presežek prihodkov nad odhodki pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev porabijo izključno za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti.
Z novelo so uvedli tudi zdravstvene regije, ki bodo oblikovane na podoben način, kot območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Določila jih bo vlada, in sicer najpozneje v šestih mesecih.
Izvajalci zdravstvenih storitev, tudi zasebniki, bodo morali biti vključeni v enotni zdravstveno-informacijski sistem, ki je organiziran na nacionalni ravni. Dokazila, da izpolnjujejo ta pogoj, bodo morali predložiti v roku enega leta.
Zadnje novice
-
Janši mandat za sestavo njegove četrte vlade (dopolnjeno)
22.5.2026 -
Janša bo vodil 16. slovensko vlado (seznam)
22.5.2026 -
Levica in Vesna predlagata brezplačen vrtec za vse otroke
22.5.2026 -
Alternativa za Slovenijo v ustavno pritožbo in protest zaradi suma volilne prevare
22.5.2026 -
Eko sklad z novim pozivom za kreditiranje okoljskih naložb občanov
22.5.2026 -
Šutarjev zakon po oceni strokovnega sveta za evalvacijo zakona z več nezaželenimi učinki
22.5.2026 -
V EU dokončno potrjena enoletna odprava carin na dušikova gnojila in surovine zanje
22.5.2026 -
KGZS s pobudo za jasno označevanje izvora hrane v EU
22.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Nad korupcijo z ustanovitvijo nove tožilske enote Skok in posebnih oddelkov sodišč (VII) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: V ospredju razbremenitev gospodarstva in dela (II) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Vitka država, ustanovitev pokrajin in premestitev državnih institucij po vsej državi (VIII) (tema)
21.5.2026 -
V ospredju sporazuma "koalicije za uspešno Slovenijo" razbremenitev gospodarstva in dela ter boj proti korupciji (I) (tema)
21.5.2026