STA novice / Davčna obremenitev stroškov dela lani 41,5-odstotna

Kot so objavili na statističnem uradu, je šlo od stroškov dela za zaposleno osebo s plačo v višini 67 odstotkov povprečne slovenske plače lani 41,5 odstotka za plačilo davčnih bremen, 58,5 odstotka pa za neto plačo.

Statistiki so postregli tudi s podatkom o obremenitvi plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost, ki je bila lani nižja.

Davčna obremenitev za samsko osebo je lani znašala 80,0 odstotka dodatne bruto plače v zaposlitvi, leto prej denimo 83,4 odstotka. "To pomeni, da so se neto dohodki samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za 20,0 odstotkov bruto plače," so poudarili statistiki.

Ta kazalnik sicer imenujejo past brezposelnosti. Gre za razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu iz brezposelnosti (ob nadomestilu za brezposelnost v višini 80 odstotkov bruto plače zaposlene osebe, ki prejema 67 odstotkov bruto plače povprečne zaposlene osebe) v zaposlenost (ob prejemanju 67 odstotkov bruto plače povprečne zaposlene osebe).

Razlika nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev med zaposlenostjo v primerjavi z dohodki in višjimi pripadajočimi socialnimi transferji med brezposelnostjo.

Podatki o davčni obremenitvi pri prehodu na bolje plačano delovno mesto so medtem pokazali različne trende.

Davčna obremenitev plače je za samsko osebo lani znašala 49,3 odstotka dodatne bruto plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto, s čimer se je zvišala za 0,7 odstotne točke, za par z dvema otrokoma pa je bila pri 100,0 odstotka oziroma na enaki ravni kot leto prej.

Ta kazalnik statistiki imenujejo past nizkih plač. Prikazuje razmerje med neto dohodki zaposlene osebe pri prehodu na delovno mesto z višjo plačo (prehod s 33 odstotkov na 67 odstotkov bruto plače povprečne zaposlene osebe ob višjih davkih in socialnih prispevkih ter nižjih pripadajočih socialnih transferjih) in prejšnjimi dohodki na delovnem mestu z nižjo plačo (ob posledično nižjih davkih in socialnih prispevkih ter višjih pripadajočih socialnih transferjih).

Nedavna raziskava Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa je pokazala, da je davčni primež, ki meri delež davkov in prispevkov v plači, v breme tako delodajalca kot delavca, v Sloveniji lani za samskega zaposlenega znašal 44,6 odstotka, za družine z dvema otrokoma in dvema zaposlenima 37,8 odstotka, za družine z dvema otrokoma, a zgolj enim zaposlenim pa 32,2 odstotka.