STA novice / DZ skozi drugo obravnavo novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
torek, 27.5.2025
Ljubljana, 27. maja (STA) - Državni zbor je na izredni seji opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ob zvišanju sredstev za investicije in razvoj glede na BDP uvaja še enofazni postopek imenovanja ravnatelja. Prav v zvezi s tem je bilo največ pripomb s strani opozicije, koalicija je noveli izrazila podporo.
Predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je v obravnavo DZ vložila vlada, je dodatno pojasnil minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Poudaril je, da je ena ključnih sprememb novele zakona v členu, ki zvišuje sredstva za investicije in razvoj, vezana na bruto domači proizvod (BDP). "Sredstva se bodo od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke, dokler ne doseže ciljne vrednosti v BDP, to je 0,5 odstotka," je pojasnil. Zdaj se za to področje namenja 0,25 odstotka BDP oziroma 187 milijonov evrov.
Med pomembnejšimi novostmi je Logaj omenil tudi postopek imenovanja ravnateljev, ki bodo imenovani po enofaznem postopku, soglasje k imenovanju pa bo podal minister. Ta bo po novem lahko ravnatelja v izjemnih primerih zaradi zakonsko določenih razlogov tudi razrešil.
Z vloženim dopolnilom koalicije se po njegovih besedah rešuje tudi morebitna neodzivnost ministra v postopku imenovanja in razrešitve ravnatelja. "Če minister ne izda oziroma zavrne soglasje v 30 dneh od dneva, ko je bil zaprošen, se šteje, da je soglasje dano. Tako se zmanjšuje možnost političnega vpliva ministra v postopku imenovanja in razrešitve ravnatelja," je dejal.
Ob tem je izpostavil tudi druge pomembne vidike financiranja sistema vzgoje in izobraževanja. Izpostaviti velja določbo, ki šolam za izvajanje prilagojenih in posebnih programov vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami in glasbenim šolam omogoča, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga zgolj občina ustanoviteljica, pač pa tudi sosednje občine.
Novela uvaja tudi možnost dopolnilnega dela za učitelje. To je po besedah ministra pomembno v luči kadrovskega pomanjkanja. Učitelj bi lahko obseg svojega dela povečal za petino. Novela poleg naštetega umešča tudi slovenski, madžarski in italijanski znakovni jezik. Kot novo možnost pridobitve ustrezne pedagoške, pedagoško-andragoške oziroma specialno pedagoške izobrazbe, ureja tudi mikro dokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja.
Pri noveli zakona gre po mnenju poslanke Svobode Vere Granfol za pomemben korak v smeri pravične porazdelitve odgovornosti in vlaganj. Pomemben del zakona je tudi nadgradnja sistema zagotavljanja kakovosti v vzgojno izobraževalnih zavodih. V stranki, kot pravi, podpirajo tudi predlagane spremembe v postopkih imenovanja in razrešitve ravnateljev.
Poslanska skupina SD predlog rešitve podpira, saj verjamejo, da bodo predlagane spremembe prispevale h kakovosti in stabilnosti vzgojno-izobraževalnega sistema, je dejal poslanec Damijan Bezjak Zrim.
Predlog zakona podpirajo tudi v Levici, so pa razočarani, da se bodo sredstva zagotovila postopoma od januarja 2027 naprej v višini 0,025 odstotka na leto.
V noveli je po mnenju opozicijske SDS nekaj dobrih in tudi nekaj slabih rešitev. Najbolj jih moti postopek imenovanja ravnatelja, saj pomeni "nedopustno politizacijo šolskega prostora", je prepričana Alenka Helbl, ki je napovedala, da novele ne bodo podprli.
V NSi so sicer pozdravili možnost izvajanja izobraževalnih programov v slovenskem znakovnem jeziku ter jeziku gluhoslepih, a opozorili, da nasprotujejo vplivu ministra na imenovanje ravnatelja. "Uvedba soglasja ministra opozarja tudi na možnost politizacije kadrovskih odločitev," je ocenila Iva Dimic.
Tudi v skupini nepovezanih poslancev izražajo resen pomislek glede postopka imenovanja ravnatelja. Predlagajo, da se to v naslednjem branju ustrezno spremeni, je povedal Anže Logar.
V poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti pa bodo predlog novele po navedbah Ferenca Horvata podprli. "Obravnava zakona je tudi pokazala, kako pomemben je dialog med deležniki, saj rešitve v vseh primerih morda niso idealne, vendar smo pri iskanju teh slišali in poslušali drug drugega ter na koncu sprejeli za vse strani sprejemljive rešitve," je dejal.
Na seji so poslanci obravnavali dopolnila koalicije, ki so večinoma redakcijske narave. Do njih se bodo opredeljevali v okviru glasovanj.
Zadnje novice
-
Janši mandat za sestavo njegove četrte vlade (dopolnjeno)
22.5.2026 -
Janša bo vodil 16. slovensko vlado (seznam)
22.5.2026 -
Levica in Vesna predlagata brezplačen vrtec za vse otroke
22.5.2026 -
Alternativa za Slovenijo v ustavno pritožbo in protest zaradi suma volilne prevare
22.5.2026 -
Eko sklad z novim pozivom za kreditiranje okoljskih naložb občanov
22.5.2026 -
Šutarjev zakon po oceni strokovnega sveta za evalvacijo zakona z več nezaželenimi učinki
22.5.2026 -
V EU dokončno potrjena enoletna odprava carin na dušikova gnojila in surovine zanje
22.5.2026 -
KGZS s pobudo za jasno označevanje izvora hrane v EU
22.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Nad korupcijo z ustanovitvijo nove tožilske enote Skok in posebnih oddelkov sodišč (VII) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: V ospredju razbremenitev gospodarstva in dela (II) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Vitka država, ustanovitev pokrajin in premestitev državnih institucij po vsej državi (VIII) (tema)
21.5.2026 -
V ospredju sporazuma "koalicije za uspešno Slovenijo" razbremenitev gospodarstva in dela ter boj proti korupciji (I) (tema)
21.5.2026