STA novice / Zaposlenim na področju zaščite in reševanja po vladnem predlogu dodatek za stalnost po petih letih

Kot so na obrambnem ministrstvu zapisali v sporočilu po seji vlade, se dodatek za stalnost za javne uslužbence s področja zaščite in reševanja ne uvaja na novo, saj je v zakonu že določen. Vendar pa po veljavni ureditvi zaposlenim, ki v skladu s sistemizacijo delovnih mest opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči, ali so razporejeni na opravljanje takih nalog v Civilni zaščiti, pripada dodatek za stalnost po desetih letih. Medtem pa zaposleni v drugih državnih organih, ki so do dodatka upravičeni, tega prejmejo že po preteku petih let.

Zdaj bodo ta pogoj izenačili. V istem odstavku pa se določa tudi, da se ob morebitni premestitvi javnega uslužbenca, ki je na področje zaščite reševanja in pomoč premeščen z organa, v katerem je bil upravičen do dodatka za stalnost, v delovno dobo všteva tudi delovna doba v organu, s katerega je bil premeščen.

Ministrstvo je ob tem pojasnilo, da je bila uskladitev dodatka za stalnost za uslužbence na področju zaščite, reševanja in pomoči dogovorjena in potrjena s sindikati tudi v okviru pogajanj za prenovo plačnega sistema. "Dodatek za stalnost zagotavlja kontinuiteto zaposlenih na posameznem področju in zaposlovanju v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kontinuiteta in predaja znanja sta ključni za učinkovito delovanje sistema zaščite in reševanja," so zapisali.

Vlada DZ predlaga, da zakonske spremembe obravnava po skrajšanem postopku.

Vlada se je sicer danes seznanila tudi s poročilom o delu Inšpektorata za javni sektor v lanskem letu. Med drugim so v sporočilu izpostavili, da je v zvezi z nadzorom izvajanja zakona o javnih uslužbencih Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev in plačni sistem ugotovila najpogostejše nepravilnosti pri sistemiziranju delovnih mest, pri izvedbi postopka javnega natečaja, pri določitvi poskusnega dela, pri povračilu stroškov iz delovnega razmerja, pri določitvi pogojev in rokov v pogodbi o zaposlitvi ter pri izdajanju posamičnih individualnih aktov.