STA novice / Društvo AETP DZ predalo podpise proti reji živali v kletkah

"Sporočilo javnosti je jasno: ljudje ne želimo več reje v kletkah. Ljudje niso ne le podpisovali peticij, ampak so napisali tudi več tisoč pisem politikom. Ta angažma civilne družbe pošilja političnim odločevalcem zelo močan in jasen signal - Slovenija si želi boljše življenje za rejne živali," je v izjavi za medije pred stavbo DZ v Ljubljani dejal predsednik društva Samo Curk.

Dodal je, da spremembe podpira tudi stroka, sedaj pa je na politiki, da opravi svoje. "Zato pred prvo obravnavo novele zakona o zaščiti živali v DZ nagovarjam vse poslanke in poslance: glasujte tako, kot zahteva ljudstvo, glasujte za živali," je dejal.

"Če kdo med politiki še vedno dvomi, kaj reja v kletkah pomeni, je vabljen, da to doživi sam," je dodal Curk.

Društvo bo namreč ta konec tedna ob Moderni galeriji v Ljubljani postavilo izkustveno kletko. Obiskovalci bodo lahko vanjo vstopili in na lastni kožo občutili, kako je biti kokoš v baterijski reji, je povedala Maja Aleš iz društva.

Največ dogajanja ob kletki bo med 27. junijem in 4. julijem, je povedala in k izkušnji povabila vse, posebej pa poslance, ki bodo v kratkem odločali o prepovedi baterijske reje. "Verjamemo, da lahko osebna izkušnja pripomore k sprejemanju bolj sočutnih in pa družbeno odgovornih odločitev tudi za rejne živali, ki so na žalost še vedno prepogosto spregledane," je dejala Aleš.

Predlog novele zakona o zaščiti živali med drugim predvideva, da bi bila baterijska reja kokoši nesnic dovoljena še do konca leta 2028. Curk je o morebitnem podaljšanju obdobja dejal, da je že ta predlog kompromis in da je poltretje leto dovolj časa za prilagoditev.

Predvidene so tudi druge rešitve, ki naj bi preprečile mučenje živali, med drugim prepoved zadrževanja živali v neprimernih kletkah, obvezna anestezija pri kastraciji pujskov, vzpostavitev evidence tistih, ki jim je bila izrečena prepoved posedovanja živali, je v izjavi za medije ob prejemu 28.757 podpisov v DZ povedala predsednica DZ Klakočar Zupančič.

"Vse to so ukrepi, ki bodo pripomogli k boljši zaščiti živali in zaščiti dobrobiti živali pri nas," je povedala in izrazila upanje, da bo nekoč živalim priznana pravica do življenja.

Pozdravila je angažma civilne družbe za izboljšanje odnosa do živali in njihovo dobrobit. "Hvala, da hodite po terenu, da opozarjate na stvari in da nas budite ter pokažete na tisto, česar si ne želimo videti," je dejala predstavnikom društva.