STA novice / Vlada potrdila predlog zakona o digitalizaciji zdravstva (dopolnjeno)

Ministrica je prepričana, da bodo zaradi zakona zdravstvene storitve potekale hitreje in učinkoviteje. Številne novosti in rešitve bodo po njenih besedah zdravstvenim delavcem olajšale delo, pacientom poenostavile pot skozi zdravstveni sistem, celotnemu zdravstvu pa bodo zagotovile bolj urejeno in pregledno upravljanje podatkov.

Med cilji je navedla tudi, da se uporabniki zdravstva, tako pacienti kot zaposleni, lahko zanesejo na sistem, ki deluje jasno, pregledno in v njihovo korist. "Digitalna podpora ne pomeni zgolj tehnologije, ampak boljšo izkušnjo obravnave in večjo podporo tistim, ki vsak dan skrbijo za zdravje ljudi," je na novinarski konferenci po seji vlade povedala Prevolnik Rupel.

Po predlogu zakona bodo morali vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti zdravstveno dokumentacijo posredovati v Centralni elektronski zdravstveni zapis (CEZZ). "Kar pomeni, da bodo vsi pomembni podatki o pacientu zbrani na enem mestu. Pacientom torej ne bo več treba iskati ali fizično prenašati dokumentacije med različnimi izvajalci," je dejala.

Vsi zdravstveni delavci in sodelavci, ki oskrbujejo pacienta, bodo imeli, v skladu s svojimi pooblastili, dostop do zdravstvenih podatkov o pacientu. To bo po njenih besedah omogočilo boljšo timsko obravnavo in razbremenilo zdravnike, ker podatkov ne bo treba več posredovati znotraj tima. Predlog pa omogoča, da pacient določenemu izvajalcu ali posamezniku prepove dostop do svoje dokumentacije.

Predlog predvideva ustanovitev javnega podjetja, ki bo skrbelo za vzdrževanje enotnih in celovitih informacijskih rešitev ter bo poenostavilo upravljanje dostopov do zdravstvenih podatkov. Ministrica je poudarila, da bo podjetje pogodbeni obdelovalec podatkov, kar pomeni, da bo delovalo izključno po navodilih upravljavcev zbirk, kot so izvajalci zdravstvene dejavnosti in Nacionalni inštitut za javno zdravje, in ne bo moglo samo odločati o obdelavi podatkov in razvoju rešitev.

"Zbirke pa še vedno ostanejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje oziroma pri tistem, ki zbirko upravlja," je dodala ministrica. Po priporočilih Informacijskega pooblaščenca bo podjetje le obdelovalec podatkov, in ne upravljavec, ustanavljati pa ga bodo začeli takoj po sprejemu zakona. Javno podjetje bodo financirali iz proračuna.

Z zakonom naj bi tudi poenotili in racionalizirali zbirke podatkov, ki jih je trenutno več kot 80. "Poenotenje omogoča boljšo povezljivost podatkov, zmanjšuje napake, prispeva k boljši diagnostiki, obravnavi in načrtovanju sistemskih sprememb v zdravstvu," je dejala ministrica.

Kasneje je pojasnila, da zbirk ne bodo krčili, ampak je veliko takih, ki nikoli niso zaživele, so zastarele ali neuporabne in so jih prečistili. "Zbirke, ki so uporabne, pa ostanejo takšne, kot so. Na primer register raka in register endoprotetike," je naštela.

V. d. generalne direktorice direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Teja Batagelj pa je pojasnila, da gre za transformacijo digitalnega zdravstvenega sistema in da želijo z zakonom postopno vzpostaviti centralno upravljane informacijske rešitve, ki bodo standardizirale procese po zdravstvenih zavodih. Rešitve pa bodo enotno ponudili vsem zdravstvenim zavodom.

Javno podjetje morajo po predlogu zakona ustanoviti v treh mesecih od sprejema zakona, centralni elektronski zdravstveni zapis, ki se zdaj imenuje centralni register podatkov o pacientih, pa mora podjetje prevzeti v naslednjih 15 mesecih. Podjetje bo moralo vzpostaviti tudi nov sistem za vire v zdravstvu in enotno platformo za ostale zbirke javnega zdravja, teh je predvidenih 21.

Na vprašanje, kdaj bi sistem lahko v polnosti zaživel, je Batagelj odgovorila, da je to odvisno od hitrosti ustanavljanja javnega podjetja in drugih postopkov javnega naročanja. "Gre namreč za kar precejšen poseg v obstoječ način delovanja, ne samo zdravstvenega sistema, ampak tudi v koncept delovanja informacijskih ponudnikov," je dejala Batagelj.

Dodala je, da trenutno iz načrta za okrevanje in odpornost že vzpostavljajo več informacijskih rešitev, kot so centralni radiološki sistem, elektronski temperaturno terapijski list, centralni dispečerski sistem in enotni seznam čakajočih, ki bo naslovil čakalne dobe.

Želijo vzpostaviti tudi enoten centralni sistem z razporejanjem urnikov zaposlenih po bolnišnicah, pripraviti enoten sistem za skeniranje papirnih kartonov in enotne rešitve določenih domen, kot so pediatrija, patronaža, ortopedija in diabetes skozi eKarton.

Prevolnik Rupel je napovedala, da bodo zakon poslali v DZ po rednem postopku, predvidevajo pa, da bo sprejet jeseni.