STA novice / DZ potrdil zvišanje nadomestil za brezposelnost in še druge spremembe na trgu dela (daljše)

Poleg zvišanja nadomestil za brezposelnost novela zakona prinaša še rahljanje t. i. mostu do upokojitve in zaostritev področja agencijskega dela. Upokojenci bodo lahko delali več kot doslej, zavodu za zaposlovanje pa se bo olajšalo izvajanje posredovanja začasnega ali občasnega dela študentom in dijakom. Novost je krajši delovni čas za delavce, ki so pred upokojitvijo.

Najnižje nadomestilo za brezposelnost se bo s 1. januarjem 2026 zvišalo na najmanj 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišje pa se bo začelo pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in bo nato postopoma padalo do 80 odstotkov, kolikor bo znašalo po 12 mesecih brezposelnosti. To pomeni, da bo najnižje nadomestilo znašalo 894 evrov, najvišje pa 1661 evrov bruto.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je dejal, da nadomestilo za brezposelnost s trenutno višino približno 635 evrov neto iskalcem zaposlitve ne zagotavlja preživetja. Zanikal je bojazni, da bi njegovo zvišanje brezposelne odvračalo od zaposlitve: "Delovna aktivnost v starostni skupini od 25 do 55 let v Sloveniji je z 92,6 odstotka najvišja v Evropi in ni strahu, da brezposelni ne bi iskali zaposlitve. To očitno počnejo."

Hkrati se z novelo zakona odpravlja višji znesek denarnega nadomestila za obmejne delavce. Taka obravnava je neustavna, je pojasnil Feketija.

Brezposelni, ki so starejši od 59 let, bodo v primeru zaposlitve s polnim delovnim časom še največ leto dni upravičeni do izplačila spodbude v višini 40 odstotkov mesečnega neto zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

K povečanju delovne aktivnosti starejših brezposelnostih naj bi prispevala tudi zaostritev pogoja, pod katerim je mogoče koristiti t. i. most do upokojitve. Danes imajo brezposelni, stari 57 ali več let oz. tisti s 35 let zavarovalne dobe pravico do 25-mesečnega prejemanja nadomestila že na podlagi desetmesečne zaposlitve v zadnjih dve letih, po novem pa bo starostna meja določena pri 59 letih, zavarovalna doba pa pri 37 letih in hkrati najmanj 16 mesecih v zadnjih dveh letih.

Rahljanje t. i. mostu do upokojitve je po besedah Sandre Gazinovski (Svoboda) ključna novost prenovljenega zakona, pomembna z vidika možnosti pridobitve evropskih sredstev v višini 140 milijonov evrov. Damijan Bezjak Zrim (SD) pa je dodal, da se bo s tem t .i. čakanje na upokojitev na zavodu bistveno omejilo. Ureditev je bila zasnovana za varstvo starejših delavcev pred odpuščanjem, a v tem primeru deluje kontraproduktivno in znižuje stopnjo zaposlenosti, je dejal.

Da bi starejši delavci dlje časa ostali delovno aktivni, se bodo lahko s svojim delodajalcem dogovorili o opravljanju dela s krajšim delovnim časom. V naslednjih dveh letih bo pogoj za to dopolnjena starost 58 let ali 35 let pokojninske dobe, nato pa se bo starostna meja postopoma zvišala na 60 let. Tak delavec bo za delov obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa prejemal 90 odstotkov plače in imel poravnane prispevke v celoti.

Uzakonjajo se tudi nekatere spremembe na področju agencijskega posredovanja delavcev. Po novem bodo lahko delavce v Sloveniji posredovale agencije iz Evrope le v primeru, da imajo v Sloveniji svojo podružnico. Ob tem jim novela zakona določa še nekatere dodatne zahteve, Feketija je med njimi omenil zvišanje bančne garancije, ki jo morajo predložiti agencije, s 30.000 na 100.000 evrov.

Upokojenci bodo lahko delali več kot doslej. Mesečna omejitev glede dovoljenega števila ur začasnega ali občasnega dela upokojencev se namreč zvišuje s 60 na 85 ur oz. največ trikrat v koledarskem letu z 90 na 125 ur, letna omejitev pa s 720 na 1020 ur. Upokojenci bodo lahko na leto lahko zaslužili do 12 minimalnih plač, je izračunala Gazinovski.

Z novelo se uvaja nova storitev zavoda za zaposlovanje, to je zaposlitvena podpora, katere cilj je povečati verjetnost ohranitve zaposlitve in uspešno vključevanje v delovno okolje. Zavod bo to storitev nudil tako brezposelnemu kot njegovemu novemu delodajalcu, vključevala pa bo svetovanje in podporo pri integraciji v delovno okolje ter nudenje podpore pri razvoju veščin in reševanju morebitnih težav na delovnem mestu.

Zavod za zaposlovanje bo lahko odklonil posredovanje zaposlitve delodajalcu, zoper katerega je uveden prekrškovni postopek. Najnižje plačilo za javna dela je predvideno v višini minimalne plače. Brezposelni osebi, ki ni opravila izpita iz znanja slovenskega jezika zaradi višje sile v roku enega leta od prijave v evidenco brezposelnih, pa se bo lahko ta rok podaljšal za največ leto dni.

DZ je predlagane spremembe potrdil soglasno z glasovi 47 navzočih poslancev koalicijskih poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica, nepovezane poslanke Mojce Pašek Šetinc in poslancev narodnosti. Poslanci SDS in NSi tako kot že na četrtkovi seji matičnega odbora za delo tudi v razpravi na plenarni seji niso bili navzoči, s čimer so izrazili nasprotovanje nujnemu postopku, ki po njihovih opozorilih ne dopušča kakovostne preučitve in obravnave.