STA novice / Poslanci podprli vmesno poročilo preiskovalne komisije o sumih nezakonitega financiranja strank

Predsednica preiskovalne komisije DZ Tamara Vonta (Svoboda) je v uvodni predstavitvi vmesnega poročila na seji DZ dejala, da so ugotovitve komisije skrb vzbujajoče predvsem zaradi sistemske grožnje temeljem demokracije.

Komisija je po besedah Vonte zbrala obsežen nabor dokazov, da SDS neposredno ali posredno obvladuje medije Nova24TV in Demokracija, preko lastništva, kadrovanja in uredniškega nadzora. Ti mediji so v obdobju 2020 do 2022 delovali "izključno v korist SDS, brez kritične distance do takratne vlade in s sistematičnim napadanjem opozicije". Analize medijskih vsebin kažejo, da ti mediji niso spoštovali osnovnih novinarskih standardov; širili so dezinformacije, manipulirali z dejstvi, pogosto z zlonamernimi cilji politične diskreditacije.

Večina sredstev teh medijev je prišla z Madžarske, preko oglaševanja pa tudi z naslova državnih podjetij, je navedla. Pri tem je izpostavila predvsem Telekom Slovenije, ki je po prevzemu oblasti s strani SDS z Novo24TV sklenil večmilijonsko pogodbo, ki jo je pred tem zavračal kot poslovno nesmiselno. Enako velja za druga državna podjetja, kot so Dars, Pošta Slovenije, Slovenske železnice in številna ministrstva. "V obdobju 2020 do 2022 je prišlo do intenzivnega političnega kadrovanja v državna podjetja, s čimer so bila prisiljena sklepati oglaševalske pogodbe z izbranimi mediji," je dejala.

V času volitev leta 2022 so omenjeni mediji izvajali intenzivno politično propagando, pri čemer so številni prispevki predstavljali prikrito oglaševanje za kandidate SDS. Prispevki niso bili označeni kot plačane vsebine, fotografije iz člankov pa so se nato pojavile tudi na volilnih plakatih, je dejala. Tovrstno delovanje je nezakonito, tudi računsko sodišče je v reviziji kampanje SDS izdalo mnenje s pridržkom, "saj so bile uporabljene fiktivne listine, neupravičena plačila in nedovoljeni prispevki", je navedla.

Po zamenjavi oblasti leta 2022 so se plače v teh medijih znižale, poslovanje pa je strmoglavilo, "kar dokazuje njihovo odvisnost od politične oblasti in dejstvo, da ne gre za neodvisne medije, temveč za orodje politične propagande".

Zlorabe javnega denarja pa so se po besedah Vonte dogajale tudi s financiranjem podjetij za vzdrževanje vodotokov, kjer so sredstva namesto za zaščito ljudi in okolja končala v medijskih podjetjih, povezanih s SDS. Skupina Nivo, ki je v času vlade Janeza Janše prejela občutno višja državna sredstva za vzdrževanje vodotokov, je istočasno nakazovala denar omenjenim medijem, zlasti družbi Nova obzorja, izdajateljici revije Demokracija. Komisija je ugotovila, da so bila nakazila izvedena brez jasnega poslovnega interesa in pogosto brez realne oglaševalske protiusluge. "Sredstva, namenjena za javno varnost in preprečevanje poplav, so se v praksi uporabila za financiranje politične propagande," je dejala in opozorila, da je to nemoralno in nevarno.

"Komisija ugotavlja, da je šlo za organiziran, sistematičen in zavesten poskus medijskega vplivanja na volilno voljo ljudi s pomočjo zlorabe javnih sredstev, omejevanja medijskega pluralizma in prikritih oglaševalskih taktik," je sklenila.

Namestnik vodje poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi je v predstavitvi stališča uvodoma izpostavil odsotnost poslancev SDS pri obravnavi poročila. Odnos Janševe vlade do medijev ni omejen le na obdobje med letoma 2020 in 2022, "gre samo za eno etapo v 35-letni politični agendi predrugačenja slovenskega medijskega prostora", meni. Slednji je že tako podvržen izzivom, kot so pojav družbenih omrežjih in lažnih novic ter koncentracija lastništva.

Omenjene prakse bi lahko ogrozile demokratično legitimnost volitev leta 2022, "pa jih na srečo niso", saj so volivci "odločno zavrnili izkrivljanje demokracije". V Svobodi so vmesno poročilo podprli, pričakujejo pa tudi končno poročilo in "morebitne dodatne zakonodajne ukrepe".

Poslanec SD Soniboj Knežak je v predstavitvi stališča dejal, da je SDS sama sebi vzpostavila podrejen sistem medijev za izvajanje strankarske propagande, ki je finančno odvisen od nakazil iz tujine in preusmerjanja javnih sredstev ter sredstev državnih in zasebnih podjetij. "Omogočajo ga zlorabe oblasti in trgovanje z vplivom," je dejal. Komisija namreč ne more najti drugih razumnih ekonomskih razlogov za opisana dejanja. Pojasniti jih je mogoče s pričakovanji, ki presegajo meje zakona, meni.

Dokazi, ki jih je izvedla komisija, so predani pristojnim organom, je dejal, v SD pa pričakujejo, da bodo postopki zaključeni hitro in korektno. Integriteta parlamentarne preiskave pa ne sme postati vir novih zlorab, je opozoril Knežak. Tudi v SD so podprli poročilo in pričakujejo zakonske ukrepe, ki bi preprečili tovrstne anomalije.

Poslanec Levice Milan Jakopovič je vmesno poročilo označil za "ogledalo, v katerem vidimo, kako krhka je lahko demokracija, če jo nadomesti oblastna lakota ene stranke". Novinarstvo, "ki potrebuje oblast, da preživi", po njegovi oceni ni svobodno, ampak propaganda. SDS je vzpostavila sistem, v katerem politična oblast ni več sredstvo za upravljanje države, ampak orodje za ohranjanje same sebe, je dejal.

Izpostavil je tudi vlogo medijskih agencij, preko katerih so državna podjetja po nareku politike financirala omenjene medije mimo ekonomske logike, s čemer se je brisalo sledove in odgovornost. "Mediji niso in ne smejo biti orodje ene stranke, državna podjetja niso zasebna blagajna," je dejal. V Levici zato vztrajajo, da se odgovorni soočijo s politično, upravno in kazensko odgovornostjo, hkrati zahtevajo ureditev zakonodaje.

V koaliciji, kjer so poročilo podprli, so sicer pred glasovanjem izpostavljali, da pri sprejemu poročila ne gre za napad na desno politično opcijo.

Poslanske skupine SDS, NSi in nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov svojih stališč niso predstavile. V SDS so bili tudi pri glasovanju odsotni. Poslanci NSi so glasovali proti, poslanci iz vrst Demokratov pa so se vzdržali.