STA novice / Odbor DZ potrdil predlog stanovanjske zakonodaje

Predlog novele stanovanjskega zakona prinaša ukrepe, katerih skupni cilj je izboljšati dostopnost in pravičnost v sistemu javnega najema ter vzpostaviti pogoje za njegovo dolgoročno delovanje, je dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Med drugim je predvideno, da bodo imele občine več avtonomije pri oblikovanju prednostnih skupin upravičencev do neprofitnih oz. po novem javnih najemnih stanovanj. Med obvezne prednostne skupine bodo morali biti uvrščeni mladi, občine bodo lahko uvedle tudi posebne podliste za ključne kadre, kot so učitelji, medicinske sestre, zaposleni v domovih za starejše. Ohranja se sistem list A in B, še vedno bo morala biti vsaj polovica stanovanj namenjenih socialno šibkejšim.

Predvideno je postopno zvišanje neprofitne najemnine, da bi se omogočilo sredstva za vzdrževanje teh stanovanj, in sicer prek uvedbe dodatka za vzdrževanje, ki bi bil odvisen od starosti stanovanja. Kot je dejal minister, se bo najemnina za 60 kvadratnih metrov veliko novo stanovanje v Ljubljani s sedanjih 380 v štirih letih, kolikor naj bi trajalo prehodno obdobje, zvišala na 410 evrov.

Socialna varovalka ostajajo subvencije najemnine. Pri tem bi subvencije neprofitne najemnine zagotavljala država (sedaj jih občine), subvencije tržnega najema pa občine (sedaj jih država). Občine naj bi razbremenila tudi sprememba, po kateri prosilcu za subvencijo tržne najemnine ne bo več treba biti hkrati prijavljenemu tudi za pridobitev neprofitnega stanovanja.

Poleg tega je med drugim predvidena vzpostavitev pravnega svetovanja za najemodajalce in najemojemalce ter prilagoditev določb glede odpovedi najemne pogodbe v primeru kršitev pogodbenih obveznosti.

Odbor je sprejel dopolnila k večini členov, z njimi pa naj bi upošteval pripombe zakonodajno-pravne službe DZ. Ta je opozorila, da dopolnila ne odpravljajo vseh pomislekov; med temi je izpostavila, da bi moral že zakon opredeliti okvir za morebitno določanje dodatnih pogojev na razpisih za oddajo stanovanj, ne pa da je to prepuščeno podzakonskim aktom, poleg tega je opozorila na morebitno nezdružljivost opredelitve zadrug kot neprofitnih stanovanjskih organizacij z opredelitvijo nalog zadrug po zakonu o zadrugah.

Odbor je predlog novele potrdil z glasovi koalicije. Člani odbora iz SDS so sejo po predstavitvi mnenja obstruirali. Zvonko Černač (SDS) je ocenil, da gre za slab poskus urejanja področja in da so med drugim potrebni drugačni ukrepi za spodbujanje vlaganja v gradnjo stanovanj, in sicer na davčnem in zemljiškem področju, ter aktivacijo praznih stanovanj.

Sara Žibrat (Svoboda) je očitke zavrnila kot otročje in kot koristne označila predvidene spremembe med drugim glede neprofitne najemnine in subvencij.

Pomisleke je tako v civilni družbi kot v opoziciji povzročilo predlagano določilo, da bi lahko družba DSU v okviru izvajanja dejavnosti razvoja in gradnje dostopnih najemnih stanovanj stanovanja oddajala ali prodajala posameznim prednostnim družbenim skupinam v javnem interesu.

Černač je menil, da ni razloga, da bi se z najemnimi stanovanji poleg javnega stanovanjskega sklada ukvarjala še ena državna institucija, ter da bo to odprlo možnost mahinacij, saj da je nadzor nad DSU mnogo manjši kot pri javnem stanovanjskem skladu. Poslanka Žibrat pa ta predlog vidi kot "drugi steber" zagotavljanja dostopnih stanovanj.

Odbor je brez opozicije dopolnil in potrdil tudi predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, po katerem bo iz državnega proračuna do leta 2035 letno namenjenih po 100 milijonov evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj, zgradilo pa naj bi se skupno 20.000 teh stanovanj.

Pri tem bo 75 milijonov evrov letno namenjenih Stanovanjskemu skladu RS (SSRS) za gradnjo v lastni režiji ter programe sofinanciranja projektov občin, lokalnih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij. Do 25 milijonov evrov pa bo namenjenih SID banki za subvencioniranje ugodnih posojil - z ročnostjo 30 let in fiksno enoodstotno obrestno mero - občinam, lokalnim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam za gradnjo stanovanj.

Predstavniki občin in stanovanjskih skladov so se zavzeli, da bi se del teh sredstev za projekte namenil nepovratno. A predlog dopolnila SD, da bi lahko ti subjekti dobili do 20 odstotkov vrednosti projekta v obliki nepovratnih sredstev, ni dobil podpore.

Zakonodajno-pravna služba DZ je bila kritična do predloga zakona, med drugim ker se določa porabo proračunskih sredstev tudi za leta, za katera proračun niti še ni načrtovan.

Državni svet je zakonska predloga podprl, se je pa zavzel za nekatere drugačne oz. dodatne rešitve, med drugim glede subvencij, določanja najemnine in zagotavljanja zemljišč. Za te so se zavzeli tudi predstavniki občin in stanovanjskih skladov, ki so tudi opozorili, da bi lahko pogoj, da bi morale neprofitne stanovanjske organizacije vsaj 60 odstotkov vseh prihodkov ustvariti na področju neprofitnih stanovanj, povzročil odhod nekaterih subjektov s tega področja. Civilnodružbena iniciativa Stanovanjski blok je med drugim opozorila, da bo zvišanje neprofitne najemnine poslabšalo položaj najemnikov in da bi lahko določila glede DSU vodila k prelivanju javnih sredstev za zasebne interese.