STA novice / Vlada: Slovenija v boj za začetek dirke po Franciji (zbirno)

"S tem uradnim korakom izražamo jasno in ambiciozno zavezo, da Slovenija postane gostiteljica enega največjih in najbolj spremljanih športnih dogodkov na svetu," so iz vlade zapisali v sporočilu za javnost.

Pobudo o tem bo v petek ob 13.30 v vili Podrožnik v Ljubljani predstavil predsednik vlade Robert Golob. Dogodka se bosta udeležila tudi Pavel Marđonović, predsednik Kolesarske zveze Slovenije, in Bogdan Fink, direktor kolesarske dirke po Sloveniji.

Svojo podporo pobudi bodo prek nagovorov v posnetkih izrazili tudi slovenski vrhunski kolesarji.

Ti v zadnjih letih blestijo na največjih preizkušnjah, tudi na Touru. Predvsem Tadej Pogačar je trikratni zmagovalec francoske pentlje (2020, 2021, 2024), na najvišji ravni blestijo tudi Primož Roglič, Matej Mohorič, Luka Mezgec, Jan Tratnik in drugi.

Slovenija je trenutno na lestvici Mednarodne kolesarske zveze na drugem mestu med državami, Pogačar pa neprekinjeno že od septembra 2021 zaseda prvo mesto mednarodne lestvice.

Januarja je MMC RTV Slovenija poročala, da je bila podana začetna pobuda za start Toura v Sloveniji leta 2028 ali 2029. To je takrat potrdil Tomaž Ambrožič, ustanovitelj in direktor športno-marketinške agencije Sport Media Focus. Iz kabineta predsednika vlade so nato zapisali, da se Slovenija poteguje za start leta 2029 oziroma 2031.

Januarja se je s pobudo seznanil tudi pristojni minister Matjaž Han, so januarja potrdili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ter napovedali sestanek namenjen tehtanju vložka in učinkov pobude.

Organizacija dirke po Franciji sicer sodi pod okrilje Amaury Sport Organization, ki je ustvarilo stike in odprlo vrata za razmišljanje o možnosti izvedbe nekaj začetnih etap v Sloveniji. Po navadi gre za začetne tri etape, v katerih države predstavijo tudi naravne danosti gostiteljice, na kar se opira slovenska vlada.

"Slovenija ponuja vse: slikovito pokrajino, spektakularne vzpone, živahna mesta, bogato kulturno dediščino, vrhunsko infrastrukturo in dolgoletne izkušnje z organizacijo največjih mednarodnih tekmovanj. Ponosni smo na svojo trajnostno naravnanost in sposobnost, da šport povežemo z gospodarstvom, turizmom in družbo," so pri vladi zapisali v sporočilu za javnost.

"Smo športni narod, ki z neverjetno strastjo diha za svoje športnike. To se v zadnjih letih še posebej kaže v kolesarstvu. Kolesarstvo je pri nas več kot šport. Je simbol povezanosti, gibanja, ponosa in upanja," so iz vlade zapisali del argumentov pri potegovanju za tako imenovani Grand depart oziroma veliki začetek Toura.

Dirko po Franciji vsako leto spremlja več kot 190 držav, ob progi pa si dirko v živo ogleda tudi do 12 milijonov ljudi.

"V Sloveniji vidimo to kot priložnost, da našo zgodbo predstavimo svetu ne le kot gostitelji vrhunske dirke, temveč kot partnerji globalnega gibanja, ki združuje šport, kulturo, naravo in skupnost. Z odprtim srcem, veliko predanostjo in nacionalnim ponosom stopamo v to zgodbo. Verjamemo, da lahko skupaj z dirko po Franciji napišemo novo poglavje v zgodovini svetovnega kolesarstva," so še zapisali.

Tour se je letos začel v Lillu in bo v celoti potekal v Franciji. Sicer pa francoska pentlja večkrat začetek nameni tujim gostiteljem, ki so za to pripravljeni plačati milijonske zneske.

Doslej se je Tour 26-krat začel v tujini, prvič leta 1954 v Amsterdamu na Nizozemskem. Tudi v naslednjih dveh letih bo start zunaj Francije. Najprej leta 2026 v Barceloni, leto kasneje pa v Edinburghu v Veliki Britaniji.

Iz kabineta predsednika vlade so kasneje zapisali, da bi začetek Toura Sloveniji prinesel pozitivne učinke na gospodarskem, promocijskem in družbenem področju.

"Države, ki so ta dogodek že gostile, navajajo številne pozitivne učinke. Kot primer lahko navedemo Grand Depart v Bruselju leta 2019, ki je prinesel več kot 60 milijonov evrov neposredne gospodarske koristi, pri čemer podatek ne vključuje dolgoročnih koristi zaradi turizma in promocije države," so zapisali.

Z organizacijo ASO, ki skrbi za izvedbo dirke, so že opravili prve pogovore, na katerih so njeni vodilni predstavniki podali informacije o poteku postopka oddaje vloge za organizacijo začetka Toura. Prvi korak je oddaja pisma o nameri, s katerim se začne postopek za pripravo vloge, je še dodala vlada.

Po oddaji pisma o nameri se bodo začeli tehnični pogovori z ASO, na katerih bodo predstavili tehnične zahteve, ki bodo omogočale pripravo končne vloge za kandidaturo, ki bo zajemala tehnične informacije, logistiko, varnost in skupni finančni znesek. Za ta namen bo ustanovljena tudi vladna delovna skupina, so še zapisali iz kabineta predsednika vlade.

* Začetki Toura zunaj Francije:
2027 - Edinburgh (Velika Britanija)
2026 - Barcelona (Španija)
2024 - Firence (Italija)
2023 - Bilbao (Španija)
2022 - Koebenhavn (Danska)
2019 - Bruselj (Belgija)
2017 - Düsseldorf (Nemčija)
2015 - Utrecht (Nizozemska)
2014 - Leeds (Velika Britanija)
2012 - Liege (Belgija)
2010 - Rotterdam (Nizozemska)
2009 - Monte Carlo (Monako)
2007 - London (Velika Britanija)
2004 - Liege (Belgija)
2002 - Luxembourg (Luksemburg)
1998 - Dublin (Irska)
1996 - Den Bosch (Nizozemska)
1992 - San Sebastian (Španija)
1989 - Luxembourg (Luksemburg)
1987 - zahodni Berlin (Zahodna Nemčija)
1982 - Basel (Švica)
1980 - Frankfurt (Zahodna Nemčija)
1978 - Leiden (Nizozemska)
1975 - Charleroi (Belgija)
1973 - Haag (Nizozemska)
1965 - Köln (Zahodna Nemčija)
1958 - Bruselj (Belgija)
1954 - Amsterdam (Nizozemska)