STA novice / Poslanci prižgali zeleno luč noveli zakona o obnovi

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jure Leben je danes v DZ pojasnil, da je z novelo predvidena vzpostavitev ustreznih pravnih podlag za neposreden nakup zemljišč za upravičence in s tem možnost čimprejšnje pridobitve dokumentacije za gradnjo nadomestitvenih objektov na varnih lokacijah.

Dodaja se tudi varovalka, po kateri sklep o lokacijski preveritvi preneha veljati 31. decembra 2028, če do takrat ni vložena popolna vloga za gradbeno dovoljenje ali je zemljišče pred tem odplačno odsvojeno.

Med spremembami je izpostavil tudi razširitev možnosti neposrednega odkupa zemljišč, katerih namembnost je bila spremenjena iz kmetijskih v stavbno, nakup zanje pa v imenu države izvaja klad kmetijskih zemljišč in gozdov.

Da novelo zakona sprejemajo za ureditev postopkov Občini Braslovče v Savinjski dolini, kjer je zaradi odstranitve celotnega naselja treba zagotoviti nova zemljišča, na katerih bodo gradili ljudje, ki so nekoč živeli v Letušu, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin spomnil Soniboj Knežak iz SD.

Tine Novak iz skupine nepovezanih poslancev je pozdravil dejstvo, da so v novelo umestili tudi spremembo, ki dovoljuje vpis hipoteke na kupljeno nepremičnino. To je življenjskega pomena za večino družin, ki potrebuje bančno posojilo za gradnjo, je ocenil. Določba, ki predvideva sklenitev pogodbe med državo in občino za plačilo stroškov vodenja postopkov, pa naslavlja utemeljeno kritiko Združenja občin Slovenija in zakonodajno-pravne službe DZ glede nalaganja novih nalog občinah, za katere niso zagotovljena sredstva.

"Skrbijo nas kritike, ki prihajajo neposredno od tistih, ki jim je zakon namenjen. Njihovo protestno pismo namreč razkriva, da so nekatere rešitve v zakonu neživljenjske in kažejo na pomanjkanje posluha za človeško stisko," je izpostavil Novak.

Po oceni SDS je najbolj zaskrbljujoče, da novela ne ponuja jasnih časovnih zavez za zagotavljanje trajnih rešitev za poplavljence. "Zdi se, da država po dveh letih popravlja temelje za obnovo, kar postavlja pod vprašaj celotno strategijo vodenja po naravni nesreči. Rešitev v zakonu je veliko, a odgovornost za zamude in neučinkovitost ostaja," je dejal Jožef Jelen.

Ob tem so v SDS znova vložili predlog dopolnil, s katerimi bi ohranili dosedanjo določilo glede oprostitve plačila komunalnega prispevka za poplavljence, ki so prisiljeni v gradnjo nadomestnih domov, in odpravili predvideno prepoved odsvojitve teh nepremičnin za najmanj deset let. "Ta sprememba bi omogočila večjo fleksibilnost in prilagodljivost lastnikov v primerih selitve, dedovanja ali potrebe po dodatnem financiranju. S tem se krepi spoštovanje ustavne pravice do zasebne lastnine, hkrati pa se še vedno ohranja ustrezni nadzorni mehanizem države za preprečevanje morebitnih zlorab," je navedel Jelen.

K potrditvi dopolnila SDS glede oprostitve plačila komunalnega prispevka za tiste, ki si bodo morali domove zgraditi na novo, so - tako kot med obravnavo novele zakona na pristojnem odboru DZ - vnovič pozvali v NSi. Poslanec Jožef Horvat se je med drugim spraševal tudi o smiselnosti prenosa nalog pridobivanja mnenj in gradbenega dovoljenja na tiste, ki bodo gradili nadomestitvene objekte, in zagotovitve elaborata lokacijske preveritve na občine. Trenutno namreč zakon to nalaga službi vlade za obnovo po poplavah in plazovih. "Postavlja se vprašanje, ali bo to po nepotrebnem obremenilo investitorja in zakaj tega ne more dovolj hitro zagotoviti služba vlade," je poudaril, ob tem pa bil tudi sicer kritičen do počasnega izvajanja vladnih obljub na področju obnove po poplavah.

Opozicija je bila kritična tudi do določila iz novele, da v primerih, ko bi bilo za zemljišče več interesentov, občina uvede postopek žreba.

Poslanec Tomaž Rezar iz Svobode je na drugi strani vztrajal, da je država vložila ogromne napore in sredstva v zagotovitev varnih zemljišč in sredstev za gradnjo prizadetim v poplavah. Glede oprostitve plačila komunalnega prispevka za gradnjo domov na novih zemljiščih pa je pojasnil, da so imeli oškodovanci pri izplačilih odškodnin višino komunalnega prispevka že upoštevano in obračunano.

"V tem primeru bi prišlo do dvojnega financiranja s strani države, kar je nedovoljeno, zakon pa bi pri presoji lahko padel, kar pa si ne smemo dovoliti," je pojasnil. Spomnil je tudi na to, da cenitve, ki jih je podpisala glavnina oškodovancev, niso skope oz. da višina izplačila "po razumni oceni presega stroške vzpostavitve novega, predvsem pa varnega bivanjskega okolja". O možnosti žreba pa je dejal, da bodo lahko upravičenci "v različnih stanovanjskih strukturah, kot bivajo sedaj, oddali vlogo tudi v primeru novih zemljišč".

Koalicija je na koncu prisluhnila kritikam opozicije glede 10-letnega obdobja prepovedi odsvojitve nepremičnine in ga z dopolnilom skrajšala na šest let. Zavrnili pa so predlog dopolnil SDS.

Novela je bila sprejeta s 56 glasovi za in nobenim proti.