STA novice / Večina občin v postopku za dogovor z izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu (tema)

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je sredi julija v javnosti izrazil pričakovanje, da občine brez sklenjene pogodbe z izvajalcem to pogodbo sklenejo čim prej. Tedaj so imeli za vpis v register izvajalcev 57 vlog izvajalcev. Ti pa lahko pokrivajo tudi več občin, nekateri celo več kot deset. Aktivnosti na terenu potekajo dejavno, so na ministrstvu navedli za STA.

Ministrstvo je v sodelovanju z Inštitutom za socialno varstvo pripravilo poizvedbo, ki je še v teku. Na njeni podlagi bodo dobili natančne podatke, v katerih fazah so posamezne občine pri vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe na domu in katere so občine, ki potrebujejo pomoč ali dodatne usmeritve.

Med mestnimi občinami je pogodbo z izvajalcem podpisala le novomeška

Med mestnimi občinami, ki jih je 12, je pogodbo z izvajalcem dolgotrajne oskrbe na domu po podatkih Združenja mestnih občin Slovenije podpisala le Mestna občina Novo mesto, pri čemer gre za pogodbo brez določil o finančnih obveznostih. V nekaterih mestnih občinah bodo dolgotrajno oskrbo na domu izvajali njihovi javni zavodi, ki so do zdaj nudili pomoč na domu. Mestne občine sicer načrtujejo podpise pogodb v dveh mesecih, so v združenju navedli za STA.

Težave, zaradi katerih pogodbe z izvajalci še niso podpisane, so po njihovem pojasnilu tako administrativne kot vsebinske narave. Med administrativnimi težavami so omenili, da ministrstvo še ni podalo soglasij k izpolnjevanju pogojev izvajalcem, ki so pogoj za vpis izvajalca v register. Centri za socialno delo pa uporabnikom tudi še niso izdali odločb. Minister je izdajo odločb sicer napovedal za mesec september.

V sklop vsebinskih težav so medtem uvrstili težave pri dogovoru glede plačnika zagonskih sredstev in plačnika morebitnega primanjkljaja sredstev pri izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu. Vloga občin glede financiranja dolgotrajne oskrbe na domu se jim zato zdi nejasna. Poleg tega izvajalci nimajo zadostnih informacij glede kadrovskih normativov in organizacije storitev, so opomnili. Minister je sicer na spomladanskem neformalnem srečanju z novinarji zagotovil, da imajo občine na voljo posebno telefonsko linijo, na kateri lahko dobijo informacije, ki jih pogrešajo.

Združenju občin se zdijo ključne pravočasno izdane odločbe

Združenje občin Slovenije medtem opozarja, da bo delovanje centrov za socialno delo odločilno pri tem, ali bodo storitve dolgotrajne oskrbe na domu dejansko omogočene v dveh mesecih ali ne. Brez pravočasno izdanih odločb namreč ni pravne podlage za začetek dela izvajalcev, občine pa ne morejo načrtovati obsega storitev in potrebnih sredstev, so izpostavili za STA.

Občine so po njihovem zagotovilu v veliki meri pripravljene na sodelovanje, vendar zlasti učinkovito delovanje centrov vidijo kot nujen pogoj, brez katerega izvajanje ni mogoče ne glede na prizadevanja na lokalni ravni.

Največ težav je po njihovih navedbah trenutno prav pri zagotavljanju osnovnih pogojev za začetek izvajanja. Kot ključen problem omenjajo, da država še ni vzpostavila delujočega informacijskega sistema, ki bi omogočil izdajo odločb o upravičenosti do storitev. Poleg tega je še vedno nerešeno vprašanje pomanjkanje kadrov pri izvajalcih, na katerega bi se bilo treba po njihovem mnenju odzvati z nujnimi ukrepi, kot so denimo dodatki za zaposlene in pospešena usposabljanja.

Do dolgotrajne oskrbe naj bi bilo upravičenih približno 80 odstotkov uporabnikov pomoči družini na domu

Na ministrstvu se pri odgovoru na pomisleke v javnosti, da številni zaradi visokega vstopnega praga ne bodo upravičeni do dolgotrajne oskrbe na domu, opirajo na podatke iz pilotnih projektov in drugih raziskav. Te po njihovih navedbah kažejo, da bo do dolgotrajne oskrbe na domu upravičenih približno 80 odstotkov tistih, ki so zdaj uporabniki pomoči družini na domu.

Iz ocene pilotnih projektov v Celju, Krškem in Dravogradu, kjer je bilo zajetih 1892 vlagateljev prošnje za dolgotrajno oskrbo, je razvidno, da jih do pravice ni bilo upravičenih 21,1 odstotka. V kategorijo dolgotrajne oskrbe ena, v katero sodijo upravičenci z lažjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe, jih je bilo vključenih 15,7 odstotka, v kategorijo dve 18,9 odstotka, v kategorijo tri 19,2 odstotka, v kategorijo štiri 16,6 odstotka in v kategorijo pet, v katero sodijo upravičenci z najtežjo omejitvijo samostojnosti ali sposobnosti samooskrbe, 8,5 odstotka.

Zakon o dolgotrajni oskrbi opredeljuje dolgotrajno oskrbo na domu kot obliko dolgotrajne oskrbe, ki se opravlja na upravičenčevem domu. Sklopi storitev dolgotrajne oskrbe pa so pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, denimo pri osebni higieni, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, denimo pri nakupu živil, ter zdravstvena nega, ki je vezana na osnovna dnevna opravila, denimo dajanje zdravil.

Poleg tega med sklope storitev dolgotrajne oskrbe sodijo storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, denimo svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja, in pa storitve e-oskrbe.