STA novice / Evropski akt o svobodi medijev ne bo pozdravil vseh težav medijev (tema)

Evropska komisija je v središče akta, ki ga je sprejela jeseni 2022, simbolično postavila spoštovanje uredniške svobode. Države članice ne smejo posegati v uredniško politiko in nanjo ne smejo poskušati vplivati.

"Mediji ne bi smeli biti opozicijski ali vladni. Morajo biti neodvisni, da lahko kritizirajo vlado ali pa poročajo, ko naredi nekaj dobrega. Niso le črni ali beli," je v pogovoru za STA izpostavila evroposlanka (EPP/CDU) Sabine Verheyen, sicer predsednica nadzornega odbora za implementacijo akta.

Nemški poslanki Verheyen se zdi pomembno tudi določilo o zaščiti novinarskih virov, ki v EU ni enotno urejena. Države tako ne smejo sprejeti prisilnih ukrepov, vključno z uporabo vdorne programske opreme za nadzor, zoper delo ponudnikov medijskih storitev in uredništvo ter novinarske vire. "To je zdaj nezakonito, dokler ne gre za resnično jasno opredeljen primer nacionalne varnosti," je izpostavila Verheyen.

Ponudnikom medijskih storitev akt tudi nalaga, da objavijo imena svojih dejanskih lastnikov. Prav tako zahteva, da objavijo letni znesek javnih sredstev državnega oglaševanja in prihodke iz oglaševanja, ki so jih prejeli od javnih organov ali subjektov iz tretjih držav.

Akt za javne medije

Akt državam članicam nalaga ukrepe za neodvisno delovanje javnih medijev. Zagotoviti morajo vnaprej določene in objektivne postopke njihovega financiranja, torej ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva.

Komisija se je za to odločila tudi zaradi dogajanja v Sloveniji, ko je prejšnja vlada Janeza Janše zaustavila financiranje STA. "Akt daje komisiji jasno pravno podlago za posredovanje, kadar je ogrožena neodvisnost medijev," je pojasnila Verheyen. Tako bi Evropska komisija lahko skladno z aktom začela postopek za ugotavljanje kršitev, če bi država članica samovoljno ali politično začasno ustavila financiranje.

Tudi po mnenju predsednice Evropske zveze novinarjev Maje Sever je vzdržno financiranje javnih medijev ravno v tem trenutku, ko ni pravega odgovora, kako financirati kakovostno novinarstvo in kako ohraniti neodvisnost zasebnih medijev, izjemno pomembno. Ključno pa je tudi, da se krepi njihova neodvisnost, je poudarila za STA.

"Se bo življenje novinarjev po 8. avgustu bistveno spremenilo? Seveda ne," je dejala. Novinarji bodo še vedno delali pod številnimi pritiski, vključno s političnimi, je povedala, njihova plača pa bo največkrat še vedno zadostovala le za preživetje. Kljub temu pa so z aktom pridobili določena orodja.

Verheyen: Slovenija naj implementira akt

Toda določila akta so le mrtva črta na papirju, če institucije, kot je Evropska komisija, ne najdejo mehanizmov, s katerimi bi lahko države članice prisilile, da akt implementirajo v nacionalno zakonodajo, je opozorila Maja Sever.

Večina držav članic je namreč šele začela s pripravami na izvajanje akta, in to različno hitro. Še posebno zaskrbljujoče je, meni Verheyen, da v nekaterih državah, denimo na Madžarskem in Malti, doslej ni bilo veliko ali nič volje za izvajanje akta.

Tudi Slovenija akta o svobodi medijev še ni implementirala. Ministrstvo za kulturo je za STA pojasnilo, da so novi zakon o medijih zasnovali kot izvedbeni zakon, s katerim "bo v slovensko zakonodajo uveden evropski akt o svobodi medijev". Predlog zakona še čaka na tretjo obravnavo v DZ, koalicija pa se je pri njem večkrat zataknila.

Predlog novele zakona o STA in predlog novega zakona o RTVS, s katerim bi prenovili zakonodajo javnih medijev, pa sta, kot kaže, za zdaj še v predalu.

Verheyen je opozorila, da je treba evropski akt implementirati. "Moje sporočilo slovenski vladi je preprosto: čas za simbolično podporo je mimo - zdaj je čas za uresničitev," je pozvala.

Uredniška neodvisnost ni selektivna

Ponekod v EU so uvedli pomembne spremembe za medije, ki pa uredniški neodvisnosti niso v prid. Tako je Slovaška sprejela kontroverzno reformo javne radiotelevizije, ki je vključevala prestrukturiranje vodstvenega in nadzornega sveta radiotelevizije, kar omogoča predčasno razrešitev direktorja. Ta poteza je bila deležna kritik, je spomnila poslanka Verheyen, saj bi lahko spodkopala uredniško neodvisnost in povečala politični vpliv na javne medije.

Tudi Slovenija je vpeljala določene spremembe v zvezi z imenovanjem vodilnih položajev v javnem medijskem prostoru. Tako je v noveli zakona o RTVS, ki jo je sprejela leta 2022, programski in nadzorni svet združila v svet RTV, pri čemer nobenega člana ne imenuje več DZ. "Čeprav je obstajal namen izboljšati razmere, so dejanski postopki in strukture moči za ta imenovanja ostali večinoma nespremenjeni in so še naprej sprožali politične polemike," je komentirala poslanka.

Tako celo dobronamerne reforme tvegajo neuspeh brez obravnave strukturnih vprašanj. "Uredniške neodvisnosti ni mogoče uveljaviti selektivno," je še opozorila Verheyen.