STA novice / Varuh človekovih pravic in varuhinja pravic gledalcev RTVS za uredniško neodvisnost

Te izzive morajo reševati tako vodstvo RTVS kot programskimi ustvarjalci in pristojni organi, so navedli pri Varuhu človekovih pravic.

Varuhinja Uršič Zupan je na današnjem rednem letnem obisku pri Varuhu povedala, da je lani prejela skupno 2490 odzivov občinstva. To je 28,3 odstotka manj kot leta 2023, ko jih je bilo 3473, in dobra polovica rekordnega leta 2022. Po njeni oceni se je po letih izzivov pri delovanju RTVS stanje glede odzivanja gledalk in gledalcev ter poslušalk in poslušalcev normaliziralo. Prejela je bolj razpršene in vsebinsko raznolike pripombe, občinstvo pa se je manj odzivalo na posamezne oddaje in bolj na sistemska vprašanja.

Med glavnimi pripombami je izpostavila tudi številne ponovitve oddaj, prekomeren obseg TV prodaje in oglasnih vsebin, pomanjkanje športnih prenosov državnih reprezentanc ter več primerov pristranskega ali nepopolnega poročanja v nekaterih informativnih oddajah. Pozitivno pa je občinstvo sprejelo prenose velikih športnih dogodkov, med drugim evropskega prvenstva v nogometu, olimpijskih in paraolimpijskih iger, ter uvedbo samodejnega podnaslavljanja oddaj v živo konec leta 2024.

Varuh človekovih pravic je medtem v svojem poročilu za leto 2024 znova poudaril pomen neodvisnih javnih medijev in svobode novinarskega dela. Opozoril je na pritiske na novinarje in poskuse vplivanja na uredniške odločitve, pa tudi na potrebo po ustrezni zaščiti pred strateškimi tožbami proti novinarjem, t. i. SLAPP tožbami.

Glede prihajajočega volilnega časa je Horvat spomnil, da je Varuh že pred več kot desetletjem opozoril, da bi bila praksa, po kateri se uvedba dodatnih meril za izvedbo predvolilnih soočenj prepušča posameznim urednikom informativnega programa mimo pravil oziroma navodil RTVS za volilno kampanjo, lahko v neskladju z načeli pravne varnosti, zakonitosti in enakosti pasivne volilne pravice. Takrat je bila takšno dodatno merilo t. i. prepoznavnost v javnomnenjskih raziskavah.

Obravnava na podlagi meril, ki niso zakonsko utemeljena, lahko po Horvatovem svarilu povzroči neenakopravno obravnavo zunajparlamentarnih strank. Varuhovo priporočilo vladi o pripravi predloga zakona, s katerim bodo določneje opredeljena pravila za izvedbo predvolilnih soočenj na RTVS, pa še vedno ni upoštevano in tudi ni bilo vključeno v zadnji predlog novele zakona o RTVS.

Sicer pa Varuh vidi v veljavnem zakonu o RTVS še nekatere pomanjkljivosti. Tako denimo nikjer ne omenja predstavnikov slovenskih manjšin na Hrvaškem za razliko od tistih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, je izpostavil Horvat.

Šelih, ki začasno vodi institucijo Varuha, pa je izpostavil opozorilo Varuha, da mora RTVS ostati močan in nepristranski javni servis, ki zagotavlja dostop do kakovostnih informacij vsem državljanom vključno z ranljivimi skupinami in hkrati zagotavlja preglednost in dostopnost informacij javnega značaja.