STA novice / Evropski akt o svobodi medijev v celoti v veljavi
petek, 8.8.2025
Ljubljana/Strasbourg, 08. avgusta (STA) - Evropski akt o svobodi medijev, ki bo v celoti začel veljati danes, državam članicam EU nalaga ukrepe za zagotovitev vnaprej določenih in objektivnih postopkov za neodvisno delovanje javnih medijev. Ponudniki medijskih storitev pa morajo objaviti imena svojih dejanskih lastnikov in letni znesek javnih sredstev državnega oglaševanja.
Prav tako morajo objaviti prihodke iz oglaševanja, ki so jih prejeli od javnih organov ali subjektov iz tretjih držav.
Akt nalaga članicam, da zagotovijo ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva za neodvisno delovanje javnih medijev. Evropska komisija se je za to odločila tudi zaradi dogajanja v Sloveniji, ko je prejšnja vlada Janeza Janše zaustavila financiranje STA.
"Akt daje komisiji jasno pravno podlago za posredovanje, kadar je ogrožena neodvisnost medijev," je za STA pojasnila poročevalka Evropskega parlamenta za akt Sabine Verheyen. Tako bi komisija lahko skladno z aktom začela postopek za ugotavljanje kršitev, če bi članica samovoljno ali politično začasno ustavila financiranje.
Predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever prav tako meni, da je vzdržno financiranje javnih medijev ravno v tem trenutku, ko ni pravega odgovora o načinu financiranja kakovostnega novinarstva, zelo pomembno. Poleg tega kot ključno vidi krepitev medijske neodvisnosti, je poudarila za STA.
Evropska komisija je v središče akta, ki ga je predstavila jeseni 2022, sicer simbolično postavila spoštovanje uredniške svobode. Države članice ne smejo posegati v uredniško politiko. Istočasno je prepovedano, da skušajo vplivati nanjo.
Hkrati članicam prepoveduje sprejetje prisilnih ukrepov, vključno z uporabo vdorne programske opreme za nadzor, zoper delo ponudnikov medijskih storitev in uredništvo ter novinarske vire.
Verheyen je opozorila, da je treba evropski akt implementirati. "Moje sporočilo slovenski vladi je preprosto: čas za simbolično podporo je mimo - zdaj je čas za uresničitev," je pozvala.
Slovenska vlada želi vsebino akta prenesti v nacionalno zakonodajo s predlogom zakona o medijih, ki v DZ čaka na tretjo obravnavo. Predlog med drugim prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo, omogoča pregled nad medijskim lastništvom in preprečuje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo. Hkrati določa označevanje vsebin, ki jih je naredila umetna inteligenca, ter prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj.
V društvu in sindikatu novinarjev so pred uveljavitvijo akta ponovno z zaskrbljenostjo opozorili, da Slovenija še ni implementirala njegovih določb. Znova so izpostavili nujnost sprejetja novega zakona o medijih, tudi zaradi finančne pomoči medijem.
Zadnje novice
-
Umetna inteligenca vse pogostejša tudi pri promocijskih volilnih materialih in objavah (tema)
10.11.2026 -
Z letom 2027 znesek minimalne kreditne sposobnosti pri 840 evrov
10.11.2026 -
V Bruslju danes pogajanja o proračunu EU za leto 2027
10.11.2026 -
Šircelj: Trošarine bomo prilagajali gibanju cen na trgu (dopolnjeno)
9.11.2026 -
Svet EU z dodatnimi ukrepi za izboljšanje pobiranja DDV pri prodaji prek spleta
9.11.2026 -
Sodni svet išče predsednika novega Specializiranega kazenskega sodišča
9.11.2026 -
KPK: Funkciji državnega sekretarja in nepoklicnega župana nezdružljivi
9.11.2026 -
Šircelj: Trošarine bomo prilagajali gibanju cen na trgu
9.11.2026 -
Elektronske storitve Gursa ostajajo nedostopne
9.11.2026 -
Finančni ministri EU dokončno odobrili slovensko prošnjo za znižanje trošarin
9.11.2026 -
Devetim občinam 3,7 milijona evrov za razvoj trajnostne mobilnosti
9.11.2026 -
Več nevladnih organizacij DZ poziva k zavrnitvi predloga novele zakona o prepovedi zakrivanja obraza
9.11.2026