STA novice / Evropski akt o svobodi medijev v celoti v veljavi
petek, 8.8.2025
Ljubljana/Strasbourg, 08. avgusta (STA) - Evropski akt o svobodi medijev, ki bo v celoti začel veljati danes, državam članicam EU nalaga ukrepe za zagotovitev vnaprej določenih in objektivnih postopkov za neodvisno delovanje javnih medijev. Ponudniki medijskih storitev pa morajo objaviti imena svojih dejanskih lastnikov in letni znesek javnih sredstev državnega oglaševanja.
Prav tako morajo objaviti prihodke iz oglaševanja, ki so jih prejeli od javnih organov ali subjektov iz tretjih držav.
Akt nalaga članicam, da zagotovijo ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva za neodvisno delovanje javnih medijev. Evropska komisija se je za to odločila tudi zaradi dogajanja v Sloveniji, ko je prejšnja vlada Janeza Janše zaustavila financiranje STA.
"Akt daje komisiji jasno pravno podlago za posredovanje, kadar je ogrožena neodvisnost medijev," je za STA pojasnila poročevalka Evropskega parlamenta za akt Sabine Verheyen. Tako bi komisija lahko skladno z aktom začela postopek za ugotavljanje kršitev, če bi članica samovoljno ali politično začasno ustavila financiranje.
Predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever prav tako meni, da je vzdržno financiranje javnih medijev ravno v tem trenutku, ko ni pravega odgovora o načinu financiranja kakovostnega novinarstva, zelo pomembno. Poleg tega kot ključno vidi krepitev medijske neodvisnosti, je poudarila za STA.
Evropska komisija je v središče akta, ki ga je predstavila jeseni 2022, sicer simbolično postavila spoštovanje uredniške svobode. Države članice ne smejo posegati v uredniško politiko. Istočasno je prepovedano, da skušajo vplivati nanjo.
Hkrati članicam prepoveduje sprejetje prisilnih ukrepov, vključno z uporabo vdorne programske opreme za nadzor, zoper delo ponudnikov medijskih storitev in uredništvo ter novinarske vire.
Verheyen je opozorila, da je treba evropski akt implementirati. "Moje sporočilo slovenski vladi je preprosto: čas za simbolično podporo je mimo - zdaj je čas za uresničitev," je pozvala.
Slovenska vlada želi vsebino akta prenesti v nacionalno zakonodajo s predlogom zakona o medijih, ki v DZ čaka na tretjo obravnavo. Predlog med drugim prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo, omogoča pregled nad medijskim lastništvom in preprečuje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo. Hkrati določa označevanje vsebin, ki jih je naredila umetna inteligenca, ter prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj.
V društvu in sindikatu novinarjev so pred uveljavitvijo akta ponovno z zaskrbljenostjo opozorili, da Slovenija še ni implementirala njegovih določb. Znova so izpostavili nujnost sprejetja novega zakona o medijih, tudi zaradi finančne pomoči medijem.
Zadnje novice
-
Ukrajina in Moldavija naredili nov korak na poti v EU (dopolnjeno)
14.7.2026 -
Odbor DZ prikimal predlogu novele zakona o preprečevanju pranja denarja
14.7.2026 -
DZ bo ponovno odločal o obravnavi novele zakona o javnih uslužbencih po skrajšanem postopku
14.7.2026 -
Iz opozicije zaradi navedb o izobrazbi vnovični pozivi k odstopu Mijiča, Stevanović brez komentarja (dopolnjeno)
14.7.2026 -
V Bruslju podpisali sporazum o prostem gibanju med Gibraltarjem in Španijo
14.7.2026 -
Pri Kallas brez komentarja glede postopka imenovanja Fajon
14.7.2026 -
Bruselj s smernicami za trajnostni turizem v Naturi 2000
14.7.2026 -
Sindikati pričakujejo natančno časovnico usklajevanj v ESS glede demografskega sklada
14.7.2026 -
Ljubljanska občina v parkirni režim v soseskah do konca mandata ne bo posegala
14.7.2026 -
V pilotnem testiranju digitalnega evra bo sodelovala tudi NLB
14.7.2026 -
Spletna objava dopinških prekrškarjev združljiva s pravom EU
14.7.2026 -
Direkcija brez ponovitve razpisa za obnovo postaje Trbovlje
14.7.2026