STA novice / Opozicija vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah (dopolnjeno)

Spremembe zakona, ki jih je DZ sprejel sredi junija, med drugim odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zakonske spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD in Levici.

V opoziciji so namreč prepričani, da ljudem, ki pri nas živijo, imajo stalno prebivališče, plačujejo davke, delajo, vzgajajo svoje otroke in vsakodnevno čutijo posledice odločitev občin, ni mogoče čez noč reči, da "pri odločanju v svoji lokalni skupnosti od danes naprej ne smete več sodelovati", je na novinarski konferenci ob predstavitvi zahteve za ustavno presojo dejala Katič. Zahtevo so po njenih besedah na ustavno sodišče vložili s podpisi 40 poslancev, ob tem so predlagali tudi njeno začasno zadržanje.

Katič je poudarila, da je parlamentarna koalicija volilno pravico na lokalnih volitvah prebivalcem, ki so državljani tretjih držav in imajo to pravico od leta 2002, odvzela brez kakršnekoli utemeljitve. "Ni bilo priložene tudi nobene analize, ki bi dokazovala škodljivost dosedanje ureditve," je dejala.

Izpostavila je še, da se volilne zakonodaje ne spreminja tik pred volitvami, vlada pa je spremenila temeljna pravila volilnega sistema tik pred letošnjimi volitvami. "Pri tem se postavlja vprašanje, če lahko vsakokratna oblast nekaj mesecev pred volitvami odloči, kdo bo imel volilno pravico in kdo je ne bo imel več, potem ne obravnavamo samo posamezne pravne spremembe, temveč se pravzaprav sprašujemo in obravnavamo verodostojnost volitev," je dodala.

Poudarila je, da po določbah 138. člena ustave prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. "Lokalna samouprava temelji na življenju v lokalni skupnosti, na tem, da ljudje tam dejansko živijo in te odločitve v skupnosti lahko tudi skupaj sooblikujejo," je dejala. Izpostavila je tudi, da so po novem drugače obravnavani državljani EU in državljani tretjih držav.

Začasno zadržanje so po besedah Katič predlagali, ker se neupravičeno odvzeta volilna pravica ne more povrniti.

Da si res želijo, da bi zahtevo prednostno obravnavali in da bi izvajanje zakona zadržali, je poudarila tudi Tereza Novak (Svoboda). Po njenih besedah bi morali biti ob hitrem odvzemanju pravic vsi državljani zelo pozorni, kaj se dogaja, ker "ko se lahko vzame ena pravica, se lahko še hitreje vzame tudi kakšna druga, ki bo mogoče zadevala nas".

Asta Vrečko (Levica) pa meni, da je bila škoda narejena že z vložitvijo omenjenega zakona, saj so njegovi podporniki sporočili "ljudem, ki tukaj živijo in ustvarjajo, leta in leta plačujejo davke, da so za določen del politike nepomembni".

"Tovrstna praksa je seveda standard demokratičnih držav, je nekaj, kar nas postavlja na vrh tistih, ki si želimo živeti skupaj, strpno in se pogovarjati o naših skupnih odločitvah tudi z našimi sosedi, prijatelji in s tistimi, katerimi si delimo ta prostor," je o dosedanji ureditvi dejala Vrečko. Odvzem volilne pravice tujcem po 24 letih pa po njenih besedah "zgolj kaže na intenco nove oblasti, da si želijo tudi po lokalnih volitvah obvladovati lokalne skupnosti in da jih ne zanima, ali so na teh volitvah iz izvoljeni s pomočjo večine prebivalcev skupnosti, kajti določenemu delu želijo vzeti to pravico".

Spremembam zakona nasprotuje tudi več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. V civilnih organizacijah so sprožili tudi pobudo za zakonodajni referendum in v DZ junija predali podpise za začetek referendumskega postopka. A so dan pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov, ki bi se moralo začeti 1. septembra, od pobude odstopili. Novela zakona je tako po objavi v uradnem listu začela veljati 2. septembra.

Na vprašanje, ali je bil odstop od referendumske pobude dogovorjen, je Katič pojasnila, da so v SD povedali, da imajo pripravljen osnutek zahteve za ustavno presojo, civilna družba pa se je nato sama odločila za umik, kar so v SD pozdravili. Menijo, da lahko ustavno sodišče glede začasnega zadržanja "odloči zelo, zelo hitro".

Če bo ustavno sodišče sledilo predlogu za začasno zadržanje, spremembe ne bodo veljale za lokalne volitve, ki bodo 15. novembra. V tem primeru bi bilo po besedah Novak popolnoma neutemeljeno, da bi ministrstvo vztrajalo pri volilnih imenikih brez vseh prebivalcev, ki imajo volilno pravico.

Za dan razpisa volitev je namreč predviden ponedeljek, ko mora ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo objaviti število volilnih upravičencev. Kot so pojasnili na ministrstvu, v to število v skladu z veljavnim zakonom "državljani tretjih držav ne bodo več vključeni, razen v primeru začasnega zadržanja izvajanja zakona".

Na vprašanje, zakaj niso vložili tudi zahteve za ustavno presojo posvetovalnega referenduma o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah, je Novak odgovorila, da so dali prednost vsebinskemu odločanju o tem zakonu. V SD so naklonjeni tudi vložitvi te zahteve za ustavno presojo in verjamejo, da bo prišla tudi ta tema na vrsto, je dodala Katič.