STA novice / Za noveli zakonov o volitvah v DZ in o DS tudi tokrat na odboru premalo glasov

Zakonski noveli so v parlamentarni postopek vložili poslanci opozicijske Svobode. Prvopodpisana Janja Sluga je na današnji seji odbora DZ za notranje zadeve in javno upravo spomnila, da je DZ v prejšnjem mandatu sprejel zakon o funkcionarjih, ki ureja pogoj nekaznovanosti za imenovane funkcionarje.

V takratni koaliciji so nato pripravili še paket zakonov, s katerimi bi uvedli pogoj nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje - poslance, državne svetnike, predsednika republike, župane, podžupane in občinske svetnike.

Za vse so želeli uzakoniti pogoj, da funkcionar ne more biti posameznik, ki je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od enega leta, za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Ta omejitev bi veljala še pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tistem, ko je bilo prestajanje kazni opuščeno.

A jim takšnega pogoja pri kandidiranju v DZ in za državne svetnike ni uspelo uzakoniti, saj je tako pri zakonu o volitvah v DZ, kot zakonu o DS zahtevana dvotretjinska večina. Takratna opozicija pa svojih glasov ni prispevala.

Sluga je danes dejala, da so ob SDS in NSi - takrat opozicijskih, danes pa koalicijskih strankah -, v parlamentu nove stranke, "ki se zelo zavzemajo za okrepljen boj zoper organiziran kriminal, za okrepljen boj proti korupciji, Skok" in podobno ter se bo videlo, če so njihove besede resnične in jih bodo podprli z dejanji.

A se je na današnji seji odbora zgodba ponovila. Tudi tokrat za noveli ni bilo dvotretjinske večine, postopek pa se je s tem za predloga končal že na odboru. Za zakona je glasovalo sedem poslank in poslancev iz vrst opozicije, proti osem poslancev koalicije.

Sluga je ob današnji obravnavi poudarila, da je Slovenija ena redkih evropskih držav, ki nima dosledno uveljavljenega pogoja nekaznovanosti. Opozorila je, da so zdaj za voljene funkcionarje uzakonjeni različni pogoji, ista oseba lahko kandidira za poslanca DZ, ne bo pa mogla za občinskega svetnika. Za letošnje lokalne volitve določba sicer še ne velja.

Vlada ocenjuje, da predlagane rešitve ne predstavljajo dovolj celovite in sistemsko usklajene ureditve, zato predloga zakona ne podpira.

Meni, da bi morali zagotoviti primerljive standarde za nosilce zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblast. Neenakost bi nastala pri volitvah v Evropski parlament, saj bi za slovenske državljane pri kandidiranju veljali strožji pogoji, kot pa bi veljali za državljane drugih članic EU, ki prebivajo v Sloveniji.

Kot se je odzvala Sluga, so paket zakonov predlagali ravno z namenom, da pogoje poenotijo. Cilj vseh v parlamentu bi moral biti, da so najvišji funkcionarji nekaznovani, je poudarila Sandra Gazinkovski (Svoboda).

Žan Mahnič (SDS) pa je pojasnil, da je proti, ker ne zaupa slovenskemu sodstvu in ker se nekomu lahko naredi nepopravljiva škoda, če ne bo smel kandidirati, na koncu pa bo odločitev ustavnega sodišča, da ni kriv. Še bolj bistveno je po njegovih besedah, da zaupa volivkam in volivcem, da znajo trezno presoditi, koga si želijo v DZ.

V razpravi so se sicer večkrat dotaknili tudi konkretnih primerov politikov, ki so bili obsojeni ali so se znašli v postopkih.