STA novice / V javnem sektorju praviloma več dopusta kot v zasebnem (tema) (tabela)

Po zakonu o delovnih razmerjih minimalni letni dopust v posameznem koledarskem letu ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni je sicer odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu - delavec, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, je upravičen do 20 dni, delavec, ki dela šest dni v tednu, pa do 24 dni dopusta. Tisti, ki ni zaposlen celo leto, mu pripada sorazmeren del.

Nekateri delavci - starejši, invalidi, tisti z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ter tisti z otroki, ki potrebujejo posebno nego - imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Poleg tega ima delavec pravico do enega dodatnega dne letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

Letni dopust je praktično edini način, da si delavec lahko zagotovi daljše neprekinjeno obdobje za počitek in regeneracijo, zato mora en del trajati najmanj dva tedna, opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Zaposleni v tem času ni vključen v delovni proces delodajalca, ne izpolnjuje del in nalog iz delovnega razmerja in ni pod nadzorom ali navodili delodajalca.

Med časom, ko je na letnem dopustu, mu pripada nadomestilo plače, ta odsotnost pa se tudi všteva v njegovo delovno obveznost. Poleg tega mu je delodajalec dolžan izplačati regres v višini minimalne plače, znesek pa je do 100 odstotkov višine zadnje znane povprečne plače neobdavčen.

Kršitve različne, mnogo jih je vezanih na regres

A v praksi še vedno prihaja do kršitev te pravice. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije (KS 90) denimo v delovno intenzivnih panogah že dlje časa zaznavajo primere, da se v pripadajoči letni dopust, določen z zakonskim minimumom pri 20 dneh, "skriva" tudi dodatne dneve dopusta na podlagi osebnih okoliščin, ki denimo pripadajo starejšemu delavcu, invalidu in drugo.

"S tem se izniči osnovni pomen in cilj dodatnih dni letnega dopusta, ki izhaja iz zakona o delovnih razmerjih in ki delavcu pripada na podlagi osebnih okoliščin, saj tudi tisti, ki teh posebnih okoliščin nima, prejme isto minimalno število letnega dopusta," je za STA dejal predsednik KS 90 Damjan Volf.

Opažajo tudi primere, ko se delavcu ponudi "sladkorček, ki mu pozneje povzroča karies". Kljub zakonski dikciji, da se letni dopust določa in koristi le v delovnih dnevih, se namreč zlasti tam, kjer se opravlja delo v neenakomernem delovnem času, izrablja tudi v urah. Dogaja se namreč, da delodajalci zaposlenim, ki jim ne zagotovijo dela, zaradi česar ob koncu referenčnega obdobja ali na mesečni ravni ne dosežejo kvote ur iz pogodbe, manko delovnih ur nadomestijo z letnimi dopusti.

Prav tako je, pravi Volf, prisoten "izjemno močan vzorec delodajalcev", ki delavcem ne omogočajo koriščenja letnega dopusta, zaradi česar ti padejo v spiralo brisanja dopusta, in tudi delodajalcev, pri katerih je delo odvisno od vremena, denimo v gradbeništvu, pri čemer se zaposlene, kadar se jim ne more zagotoviti dela, "enostavno enostransko napoti na koriščenje letnega dopusta".

Delavec ima sicer na tisti dan, ki ga sam določi, po zakonu pravico izrabiti le en dan letnega dopusta, starši šoloobveznih otrok pa imajo ob tem pravico najmanj teden dni letnega dopusta izkoristiti v času šolskih počitnic.

Inšpektorat RS za delo je letos doslej naštel 106 kršitev določb zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo pravico do dopusta, ob tem pa še 777 kršitev v zvezi z regresom za letni dopust. Lani je bilo slednjih kar 1628 (21,1 odstotka vseh).

"Največje število prejetih prijav glede plačila za delo se je lani nanašalo prav na izplačilo regresa za letni dopust, ravno tako je bilo glede tega instituta največ ugotovljenih kršitev. Nanašale so se na neizplačilo oziroma zamudo pri izplačilu regresa," so za STA pojasnili na inšpektoratu.

Največ dopusta v zdravstvu in socialnem varstvu

Sicer pa je javni sektor z letnim dopustom bolj radodaren kot zasebni. Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada, ki se nanašajo na leto 2022, imajo zaposleni v javnem sektorju v povprečju 30 dni dopusta, v zasebnem sektorju pa 26.

Med dejavnostmi imajo v povprečju največ dopusta v zdravstvu in socialnem varstvu ter dejavnostih javne uprave, obrambe, obvezne socialne varnosti (32 dni), ob tem pa še v rudarstvu ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro (31 dni). Po poklicih so v ospredju vojaški poklici (32 dni).

Na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so za STA pojasnili, da maksimalno število dni odmerjenega dopusta letos znaša 67 dni, povprečno pa 38 dni, na UKC Maribor pa 58 oz. 32 dni. Iz Slovenske vojske odgovorov niso posredovali, med ministrstvi, ki so se odzvala na povpraševanje STA, pa letos po maksimalnem številu dni dopusta izstopajo resorji za visoko šolstvo, znanost in inovacije (48 dni) ter obrambo in okolje (47 dni), po povprečnem številu pa resorji za vzgojo in izobraževanje (33,3 dneva) ter za gospodarstvo, turizem in šport ter obrambo (33 dni).

                                      Maksimalno       Povprečno
Ministrstvo*                           št. dni          št. dni
(za leto 2025)                         dopusta          dopusta
---------------------------------------------------------------------
za vzgojo in izobraževanje               44               33,3
za gospodarstvo, turizem in šport        43                33
za obrambo                               47                33
za javno upravo                          43               32,9
za naravne vire in prostor               42               32,9
za kohezijo in regionalni razvoj         44               32,6
za kulturo                               44               32,6
za visoko šolstvo, znanost in inovacije  48               32,5
za okolje, podnebje in energijo          47                32
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano    44               31,9
za solidarno prihodnost                  42               31,9
za pravosodje                            44               31,4
za digitalno preobrazbo                  45                31
za finance                               45                31
za zdravje                               45                30
---------------------------------------------------------------------

*minimalno število dni dopusta za zaposlene na ministrstvih za celotno koledarsko leto je 20 dni, izjema je ministrstvo za finance, kjer je 21 dni

Vir: navedena ministrstva

V gospodarstvu so delodajalci z dopustom različno radodarni. Med podjetji, ki so STA razkrila podatke, po maksimalnem številu dni dopusta izstopajo Eles (44 dni), Pošta Slovenije (42 dni) in OTP banka (41 dni), najvišje povprečno število dni dopusta pa imajo prav tako v Elesu (33,7 dneva) ob tem pa še v Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Triglav (30 dni).

                      Minimalno       Maksimalno       Povprečno
   Podjetje            št. dni         št. dni          št. dni
(za leto 2025)         dopusta         dopusta          dopusta
---------------------------------------------------------------------
Eles                     24              44               33,7
Telekom Slovenije        20              35*               30
Zavarovalnica Triglav    20              35                30
Intereuropa              20              39                29
Tuš                      20              39                29
Spar Slovenija           20              37                29
Gen energija             22              39               28,6
Pošta Slovenije          20              42                28
Dars                     20              39                28
BSH Hišni aparati        20              37                28
Lek                      21          ni podatka            28
Sava Re                  21              35               27,5
OTP banka                21              41                27
NLB                      21              39                27
Hofer Slovenija          20          ni podatka**         26,7
Emil Frey                20              32                26
Tab                      20              37                26
Lidl Slovenija       ni podatka      ni podatka**          24
---------------------------------------------------------------------

*gre za zgornjo omejitev, ki pa ne velja za zaposlene invalide, ki imajo najmanj 60-odstotno telesno okvaro, ter za zaposlene, ki negujejo telesno ali duševno prizadetega otroka
** nudijo možnost daljšega oddiha od dela oz. t .i. sabbatical

Vir: navedena podjetja