STA novice / Leto po uveljavitvi pravilnika o naročanju nadgradnja nekaterih sistemov v bolnišnicah še poteka (tema)

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so za STA pojasnili, da so upravljanje čakalnih seznamov uskladili s spremembami v pravilniku. V zvezi s tem je bilo predvidenih več informacijskih nadgradenj na nacionalni ravni, med drugim tudi uvedba izračuna koeficienta relativne čakalne dobe z namenom enakopravne obravnave bolnikov in skrajševanja najdaljših čakalnih dob.

Navedli so, da učinkovitosti koeficienta še ne morejo docela potrdili zaradi različnih časovnih obdobij implementacij nadgradnje v lokalnih informacijskih sistemih. V nekaterih sistemih namreč še potekajo končna dela za implementacijo. Pri tem pa je stanje v zadnjem letu na tem področju relativno stabilno, so navedli.

Poudarili so, da se UKC Ljubljana vseskozi trudi skrajševati čakalne dobe, pri čemer upoštevajo razpoložljivost kadrov in prostorov. Hkrati so poudarili, da izvajajo vrsto investicij v prenovo prostorov, ki še dodatno vplivajo na zmožnost oz. nezmožnost zagotavljanja dodatnih ambulant.

Stik z bolniki vzpostavljajo ob uvrstitvi na čakalni seznam, ob vsakokratni spremembi termina ali okvirnega termina in tik pred izvedbo zdravstvene storitve. "Vsekakor pa zagotavljanje pravilnosti spremljanja čakalnih dob in obveščanja bolnikov v največjem javnem zdravstven zavodu predstavlja velik obseg dela," so dodali.

V UKC Maribor obveščanje bolnikov še vedno poteka preko klasične pošte, je pa sistem oziroma sistemska posodobitev za obveščanje preko SMS-sporočil trenutno v izdelavi pri programerski hiši. Čakalne dobe se kljub višji realizaciji v letošnjem letu niso bistveno skrajšale, so pojasnili za STA.

V Splošni bolnišnici Novo mesto se v zadnjem letu srečali z več organizacijskimi in kadrovskimi izzivi, saj je nova ureditev zahtevala precejšnjo prilagoditev obstoječih postopkov. Spremembe sicer ocenjujejo kot korak v smeri večje transparentnosti in odgovornosti pri upravljanju čakalnih seznamov.

Informacijske rešitve, ki bi sistemsko podprla razvrščanje in spremljanje bolnikov na čakalnih seznamih, zaenkrat še niso vzpostavili, zato večino nalog opravljajo ročno oziroma z obstoječimi internimi orodji. To vpliva tako na obseg administrativnega dela kot na možnost stalnega preverjanja podatkov v realnem času, so navedli za STA.

Prizadevajo si za čim bolj ažurno in pregledno vodenje čakalnih seznamov. "Z nekaterimi ukrepi smo na posameznih področjih uspeli skrajšati čakalne dobe, na nekaterih področjih ostajajo čakalne dobe nespremenjene ali se celo podaljšujejo, kar je v skladu s trendi, ki jih beleži tudi NIJZ na nacionalni ravni. Napredek je postopen in pogojen z razpoložljivimi viri," so zapisali.

Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki je začel veljati 1. avgusta lani, je dopustno čakalno dobo pri stopnji zelo hitro sicer podaljšal s 14 na 30 dni. Izvajalci pa morajo na proste termine naročati tiste bolnike, ki glede na nujnost obravnave čakajo najdlje. Uvedli pa so tudi drugačno beleženje nedopustno dolgih čakalnih dob. Pravilnik pa določa tudi, da morajo izvajalci pred terminom zdravstvene storitve z bolniki stik vzpostaviti najmanj dvakrat.