STA novice / Jesen za sodstvo obarvana tudi s kadrovskimi zadevami (ozadje)

Predvidoma na eni od septembrskih sej bodo člani Sodnega sveta odločali o tem, ali so izpolnjeni pogoji za razrešitev predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Pogačnika. Sodni svet namreč ugotavlja odgovornost Pogačnika v več zadevah, njihov skupni imenovalec pa je očitek, da je bila v postopku kršena pravica v zvezi z dodeljevanjem zadev.

Prva je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki Pogačnika bremeni, da je v odmevnem primeru odvzema treh otrok materi kršil pravila glede dodeljevanja zadeve sodnikom.

Druga je vloga podjetja SIP Nepremičnine, ki v gospodarskem sporu pred ljubljanskim okrožnim sodiščem zatrjuje kršitev sodnega reda, o tej zadevi pa teče tudi postopek pred ESČP. Podjetje SIP Nepremičnine je zaradi kršitve pravice do zakonitega, neodvisnega in nepristranskega sodišča namreč vložilo pritožbo na ESČP.

Tretja zadeva pa je odločitev vrhovnega sodišča, ki je marca razveljavilo sklep ljubljanskega okrožnega sodišča v eni kazenski zadevi, saj so bila tudi v tem primeru kršena pravila v zvezi z dodeljevanjem zadev.

Pogoji za odločanje so zdaj izpolnjeni, saj je Sodni svet pridobil mnenji ministrice za pravosodje Andreje Katič in predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića. Skladno z zakonom o sodiščih o razrešitvi predsednika sodišča namreč odloči Sodni svet, ki mora pred odločitvijo pridobiti tudi mnenje ministra, pristojnega za pravosodje, in predsednika vrhovnega sodišča.

Pravosodna ministrica se v mnenju, ki ga je na Sodni svet posredovala v začetku julija, do Pogačnikove odgovornosti ni želela eksplicitno opredeliti, je pa v mnenju med drugim opozorila, da mora odločitev Sodnega sveta temeljiti na poglobljeni in objektivni pravni presoji ter na enotnih in transparentnih kriterijih, pri čemer je posebej pomembno tudi zagotavljanje enakega varstva pravic v primerljivih primerih.

V mnenju je med drugim spomnila, da so vprašanje dodelitve v primeru odvzema otrok poleg ESČP presojala tudi nacionalna sodišča, ki niso ugotovila nobenih nepravilnosti pri dodeljevanju zadeve, temveč so pritrdila, da je bila konkretna dodelitev skladna z zakonom in ustavo. Prav tako sta se do problematike opredelila ministrstvo za pravosodje in Sodni svet. Slednji je marca 2020 odločil, da pravica do naravnega sodnika v tej zadevi ni bila kršena, je navedla Katič, ki sicer napoveduje, da bo ministrstvo za pravosodje v okviru svojih pristojnosti poskrbelo za ustrezno izvršitev drugačne sodbe ESČP.

Je pa po mnenju ministrice v konkretnem postopku razrešitve posebno skrb treba nameniti vprašanju retroaktivnosti učinkovanja sodb, ki pomenijo spremembo dotedanje sodne prakse ali zakonskih standardov v povezavi z odgovornostjo za ravnanja, ki so bila sprejeta v skladu s prakso, veljavno v času odločanja, ki jo je kot ustrezno potrdil tudi Sodni svet, ob čemer ministrica izpostavlja primer odvzema otrok materi.

Nadalje je treba posebno skrb nameniti tudi razlikovanju med sodnoupravnimi ukrepi predsednika, ki organizira in vodi poslovanje sodišča in procesnopravnimi odločitvami sodnika, ki vodi konkreten postopek. Pa tudi vprašanju obstoja ali neobstoja odgovornosti predsednika sodišča v primerih, ko nacionalna sodišča morebitnih kršitev niso ugotovila, zadeva pa pred ESČP še ni bila vsebinsko obravnavana. "V takšnih primerih je nujno razjasniti, ali obstajajo pravne podlage za ugotavljanje odgovornosti predsednika sodišča, zlasti v luči načela domneve nedolžnosti ali sorazmernosti," je med drugim izpostavila ministrica.

Vrhovni sodniki septembra o novem predsedniku vrhovnega sodišča

Medtem pa se nadaljuje iskanje novega predsednika vrhovnega sodišča. Za funkcijo se potegujeta sedanja podpredsednica vrhovnega sodišča in vrhovna sodnica svetnica Marjeta Švab Širok in vrhovni sodnik Damjan Orož.

Sodni svet bo razgovore z obema kandidatoma opravil predvidoma na seji 25. septembra. O kandidaturi se morajo izreči tudi vrhovni sodniki. Občna seja vrhovnega sodišča, ki bo obravnavala kandidaturi za novo predsednico ali predsednika, bo 9. septembra, so pojasnili na vrhovnem sodišču.

Zdajšnji predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ki je vodenje vrhovnega sodišča prevzel na začetku leta 2023, se bo moral namreč še pred koncem svojega mandata upokojiti. Vrhovni sodnik namreč lahko funkcijo opravlja le do 70. leta starosti.

Sodniška zakonodaja predvidoma oktobra po potrditev v DZ

Poslanci pa naj bi predvidoma na oktobrski seji DZ odločali o paketu prenove sodniške zakonodaje. Gre za sveženj štirih zakonov, ki jih je vlada potrdila maja, in sicer predlog novih zakonov o sodnikih in o sodiščih, predlog novele zakona o sodnem svetu in predlog novele zakona o državnem tožilstvu.

Glavni cilj prenove sodniške zakonodaje, ki velja za eno največjih refom sodstva v zadnjih treh desetletjih, je bolj učinkovito, transparentno in odgovorno delovanje sodnega sistema, med glavnimi novostmi, ki jih prinaša reforma, pa ministrica Katič izpostavlja uvedbo enovitega sodnika in tožilca in optimizacijo poslovanja sodišč, s katero se vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji.