STA novice / Stroka kritična do morebitnega poseganja v avtonomijo izvajalcev učne pomoči (tema)

Predstojnica oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani Mojca Lipec Stopar je za STA opozorila, da predlagana omejitev dodatne strokovne pomoči izključno na pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj pomeni ožanje obsega pomoči. "Trenutno veljavna ureditev omogoča tudi podporo na področjih, ki so posredno povezana z učenjem (npr. socialne spretnosti, čustvena podpora), kar je še posebej pomembno za otroke, pri katerih so težave povezane s celostnim razvojem in ne le z ozko opredeljenimi primanjkljaji. Torej učne pomoči ne gre razumeti le kot pomoč pri posameznih učnih predmetih. Z vidika stroke bi bilo smiselno ohraniti celovit pristop," meni.

Po mnenju stroke nujno prilagajanje potrebam učenca

Po navedbah Lipec Stopar je sicer število otrok z dodeljeno dodatno strokovno pomočjo res ves čas v porastu, a "rešitev za to ne sme biti v zmanjšanju pomoči za vse, pač pa skrbno tehtanje, komu, kdaj, kakšen obseg in koliko časa". "Zmanjšanje ali preoblikovanje obsega ur dodatne strokovne pomoči mora temeljiti na strokovnih analizah učinkov obstoječega sistema ter realnih potrebah otrok, kar je v veliki meri povezano s postopki usmerjanja," je pojasnila.

Kot pozitiven je ocenila predlog, da se učna pomoč omogoča tudi brez odločbe o usmeritvi, saj to lahko skrajša dostop do podpore. "Vendar pa je treba zagotoviti, da bo ta pomoč strokovno ustrezno načrtovana, izvajana in financirana, ter da ne bo nadomestila sistemske pomoči, ki jo zdaj določa odločba o usmeritvi," je poudarila. Tudi na petkovem srečanju regijskega aktiva izvajalcev dodatne strokovne pomoči iz Goriške, Primorsko-notranjske in Obalno-kraške regije v Novi Gorici so opozorili, da za to ni določenih jasnih kriterijev.

V Društvu šolskih svetovalnih delavcev Slovenije pa opozarjajo, da predlagana pavšalna omejitev ur dodatne strokovne pomoči glede na triletje osnovne šole (največ štiri ure v 1. triletju, tri ure v 2. triletju in dve uri v 3. triletju) ne omogoča prilagajanja obsega pomoči individualnim potrebam učencev ter zmanjšuje vlogo strokovne presoje strokovnih skupin v šolah. Da se števila ur dodatne strokovne pomoči ne da omejiti samo glede na to, v katerem vzgojno-izobraževalnem obdobju je učenec, so prepričani tudi v omenjenem regijskem aktivu izvajalcev.

Kritike tudi na predlagano podaljšanje roka za izdajo odločbe o usmeritvi

Kot so sporočili za STA, so izvajalci kritični tudi do predlagane določbe, da se najmanj četrtina ur dodatne strokovne pomoči izvede v razredu, saj da se s tem "zelo grobo posega v strokovno avtonomnost izvajalcev dodatne strokovne pomoči". Po navedbah društva šolskih svetovalnih delavcev ta določba "ne upošteva vseh vrst primanjkljajev in potreb učencev". "V praksi se namreč izkaže, da je za določene oblike pomoči individualno ali skupinsko delo izven razreda učinkovitejše," so pojasnili v društvu.

Opozorili so tudi, da sprememba, po kateri se bo učna pomoč izvajala v okviru razširjenega programa osnovne šole brez odločbe o usmeritvi, odpira vprašanje zagotavljanja zadostnih kadrovskih in časovnih virov znotraj razširjenega programa. "Obstaja resno tveganje, da vse potrebe ne bodo pokrite," so opozorili. V omenjenem regijskem aktivu izvajalcev so opozorili tudi na časovno neusklajenost, saj je predvidena uveljavitev novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami dve leti pred tem, ko bodo vse osnovne šole začele izvajati razširjeni program.

"Predlagane rešitve se berejo kot omejevanje obsega pomoči otrokom, pri čemer so kot osnova videti predvsem finančni razlogi, ne pa individualne potrebe otrok in zaupanje v strokovnost zaposlenih v šolstvu," so navedli v društvu. Takšne spremembe so po njihovem mnenju v nasprotju z načelom enakih možnosti, saj lahko pavšalno omejevanje ur in oblik pomoči poveča razlike med učenci, obenem pa se zmanjšuje uresničevanje načela inkluzivnosti.

Tudi po mnenju Lipec Stopar je pomembno zagotoviti, da novela ne bo prinesla zmanjšanja pravic otrok s posebnimi potrebami, temveč izboljšave v dostopu do podpore, kakovosti obravnave in sodelovanju med strokovnjaki, šolo ter družino. Prav tako bi bilo smiselno v večji meri vključiti vidik preventivnega dela in zgodnje obravnave, ki dolgoročno zmanjšujeta potrebo po intenzivnejših oblikah pomoči, je še dodala.

V omenjenem regijskem aktivu izvajalcev dodatne strokovne pomoči so kot pozitiven predlog v noveli izpostavili omogočanje spremljevalca na organiziranih šolskih prevozih, kritični pa so bili do dodatnega podaljševanja že tako dolgih rokov z izdajo odločbe o usmeritvi. Tudi po mnenju Lipec Stopar podaljšanje rokov ni utemeljeno. Pomembno je, da otrok pomoč dobi kar najhitreje, je poudarila.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je predlog novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami posredovalo v javno razpravo 8. avgusta, rok za komentarje pa je s prvotno določenega 25. avgusta podaljšalo do 10. septembra.