STA novice / Na Agri o viziji slovenskega kmetijstva in hrane do leta 2040

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je na posvetu izpostavila pomen vključujočega dialoga in sodelovanja vseh deležnikov pri oblikovanju vizije do leta 2040. Gre za vprašanje, ki presega ozke sektorske razprave in zadeva celotno družbo, je poudarila.

"Govorimo o prehranskem sistemu, o tem, da smo vsi potrošniki in vsi potrebujemo hrano. Na ta način vključujoče povezovanje se nam zdi izredno pomembno," je navedla ministrica. Dosedanje aktivnosti po njenih besedah kažejo, da obstaja interes in pripravljenost iskati rešitve, ne zgolj konfliktov. Vizijo pripravljajo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in drugimi deležniki.

Ministrica je opozorila na potrebo po krepitvi zaupanja v domačo pridelavo hrane ter na pomen kratkih lokalnih verig, ki lahko zmanjšajo pritiske na cene in okrepijo povezavo med kmetom in potrošnikom. Ministrstvo bo v prihodnjih mesecih nadaljevalo promocijo trajnostno pridelane hrane ter prizadevanja za večjo prepoznavnost slovenskih živil, saj je, kot pravi Čalušić, zaupanje potrošnikov ključ za prihodnost celotnega agroživilskega sistema.

"Ne gre za všečno besedišče, ampak za vizijo, ki temelji na podatkih in kazalnikih, ki jih je mogoče spremljati," je pojasnil profesor Emil Erjavec z Biotehniške fakultete. Raziskovalna skupina je tako analizirala približno 150 kazalnikov, ki kažejo trende do leta 2040, med drugim glede ekonomskega položaja kmetijstva, okoljskih vplivov in socialnih izzivov podeželja.

Slovenija na prelomu pomembnih trendov, kot so podnebne spremembe, demografska kriza in biodiverzitetna izguba, je dejal Erjavec. "Zadnji trenutek je, da Slovenija postavi jasno vizijo, kam želi priti, sicer se bodo negativni trendi v naslednjih 15 letih le še poglobili," je opozoril.

Med največjimi izzivi je izpostavil demografsko krizo in pomanjkanje mladih prevzemnikov kmetij, stagnacijo v živinoreji, zlasti prašičereji, ter posledice podnebnih sprememb, ki bodo po njegovih opozorilih posebej prizadele Slovenijo. Kot pomembno priložnost pa je omenil rast ekološkega kmetijstva, ki naj bi dosegla 25-odstotni delež do leta 2040, a potrebuje močnejšo integracijo v celoten sistem.

Sogovorniki so v razpravi opozorili na različne vidike prihodnjega razvoja. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek je poudaril dvojno vlogo kmetij. Večje zagotavljajo prehransko varnost, manjše družinske pa identiteto podeželja, je dejal.

Borut Florjančič iz Zadružne zveze je izpostavil nujnost boljšega povezovanja kmetov prek zadrug, ki lahko krepijo pogajalsko moč v verigi preskrbe s hrano. Da ekološki sektor še nima dovolj močne podpore in da morajo biti cilji do leta 2040 jasno in tudi številčno določeni, je opozorila Tatjana Buzeti iz Zveze društev ekoloških kmetov. Cilje pa morajo spremljati tudi finančni ukrepi, pravi.

Tatjana Zagorc iz Gospodarske zbornice Slovenije je spomnila na veliko odvisnost slovenske živilsko-predelovalne industrije od uvoza in na potrebo po večji uporabi domačih surovin.

Glas potrošnikov je predstavila Jasmina Bevc Bahar iz Zveze potrošnikov Slovenije. Opozorila je na iluzijo izbire, saj da potrošniki pogosto nimajo dovolj jasnih informacij, katera hrana je resnično lokalna in trajnostna. "Potrošniku moramo omogočiti pregledne standarde kakovosti in transparentne informacije, sicer govorimo o navidezni izbiri," je dejala.

Vizija Naše kmetijstvo in hrana 2040 obravnava celoten kmetijsko-prehranski sistem - od proizvodnje in predelave do trgovine in potrošnika. Gre za proces, ki želi vzpostaviti trajni dialog med vsemi deležniki, postaviti temelje za pravičnejšo in bolj konkurenčno prehransko verigo ter zagotoviti prehransko varnost v prihodnosti, so pojasnili na posvetu.

Posvet je del procesa, ki se je začel marca na Brdu pri Kranju. Po navedbah ministrstva je vanj vključena stroka, kmetje, nevladne organizacije, potrošniki in najširša javnost. Doslej so izvedli tudi medresorske delavnice, ankete in pogovore s strokovnjaki, jeseni pa bodo sledile tematske delavnice.