STA novice / Pravica dostopa do informacij javnega značaja dobro urejena, a tudi na tem področju še izzivi

Po besedah informacijske pooblaščenke Jelene Virant Burnik je bilo v lanskem letu vseh zahtev za dostop do informacij javnega značaja v Sloveniji več kot 6000, Informacijski pooblaščenec pa je obravnaval rekordnih, skoraj 800 pritožb. Število pritožb sicer po njenih besedah iz leta v leto raste in se je od začetkov pred 20 leti več kot podvojilo.

Te številke po njenih besedah povedo, da zakon o dostopu do informacij javnega značaja živi, da ga veliko uporabljamo. Hkrati pa rekordno število pritožb pomeni tudi, da veliko prevečkrat šele Informacijski pooblaščenec deluje kot tista točka, kjer podatke dejansko razkrijejo, morali pa bi jih že prej.

"Dejstvo je, da je samo hitra informacija res uporabna informacija, in če prosilec čaka na postopek pred Informacijskim pooblaščencem, ki povprečno odloča 30 dni, nato na odločanje sodišč, lahko informacija izgubi svojo vrednost, izgubi svoj pomen. Zato je teh postopkov še vedno preveč, še vedno predolgo trajajo," je poudarila.

Novinarka Mladine Monika Weiss je tudi na podlagi svojih izkušenj ugotavljala, da v primerih, ko organi nečesa nočejo razkriti, prihaja do procesnih zavlačevanj. Primere, ko do tožb prihaja zgolj z namenom zavlačevanja, bi morali prepoznati in tudi na nek način preprečevati, je dodala.

Največ pritožb je sicer po navedbah informacijske pooblaščenke vloženih zoper državne organe, zelo se je povečalo število pritožb zoper občine, večje je tudi število pritožb zaradi nerazkrivanja okoljskih informacij. Pri slednjih ni izjeme in bi morale biti vedno razkrite, je poudarila. Prav okoljske informacije in pomembnost dostopa do okoljskih informacij v digitaliziranem svetu pa so po njenih besedah Združeni narodi postavili za temo letošnjega dogodka.

Virant Burnik meni, da bi javne institucije, zlasti državni organi in občine, morale narediti več, da so bolj odzivne in bolj transparentne. V končni fazi je namreč preglednost njihovega odločanja, njihovega delovanja in porabe javnih sredstev tisto, na čemer lahko državljani gradijo svoje zaupanje do institucij, je dodala.

Informacijska pooblaščenka je ob tem zagotovila, da so njihove odločitev vedno strokovne, neodvisne, pretehtane in usklajene z dolgoletno prakso Informacijskega pooblaščenca in s prakso sodišč. Niso pa nujno vsem vedno všeč, saj lahko za organe in njihove predstojnike pomenijo, da se bodo morali soočiti s pritiskom javnosti glede svojih odločitev. Včasih pa tudi niso všeč prosilcem.

Po njenih besedah v veliki večini podatke zahtevajo fizične osebe, državljani, v okoli desetih odstotkih zadev, ki jih obravnavajo, pa novinarji. Približno 20 odstotkov vseh pritožb vloži manjše število posameznikov, ki pa to pravico izvršujejo zelo pogosto, s čimer nastane tudi določena obremenitev za organe, ki o zadevah odločajo, je opozorila.

Glede na predlagano zakonodajo pa se bodo naslednje leto sedanjim njihovim pristojnostim pridružile tudi pristojnosti na področju nadzora nad umetnointeligenčnimi sistemi in bo Informacijski pooblaščenec nadzoroval tudi, kako se umetnointeligenčni sistemi uporabljajo v nekaterih institucijah javnega sektorja, na področju biometrije, organov pregona, na področju migracij, pravosodja, demokracije, je omenila kot enega od izzivov za prihodnje.

Na današnjem posvetu so se sicer med drugim dotaknili tudi izvajanja konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, ki jo je Slovenija po besedah Mateje Prešern z ministrstva za javno upravo ratificirala pred dvema letoma. Za Slovenijo je že bilo pripravljeno tudi prvo poročilo, ki ga bo odbor pogodbenic obravnaval oktobra.

Poročilo po besedah Virant Burnik ugotavlja, da Slovenija "precej dobro izvršuje, kar mora glede na konvencijo" in da poročilo za marsikatero drugo podpisnico vključuje veliko bolj obsežna priporočila. Za Slovenijo je kot preširoka izpostavljena izjema glede notranjega delovanja organov, podan je predlog za skrajšanje roka za odločanje o zahtevah prosilcev.