STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Za leto 2026 je DZ proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2027, predlog zakona o njunem izvrševanju in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj mora najpozneje do srede poslati v obravnavo in potrditev v DZ. Prihodnje leto se bo poraba zvišala na 17,7 milijarde evrov, leto pozneje pa bo presegla 18 milijard evrov, je po seji vlade povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Poročilo o davčnem dolgu medtem kaže, da se je večletno upadanje davčnega dolga v Sloveniji lani prekinilo. Konec decembra 2024 ga je bilo za 901,9 milijona evrov, kar je 7,1 odstotka več kot leto prej. Izterjava dolga se je sicer povečala, pri čemer na Fursu opozarjajo, da so pri izterjavi precejšnjega dela davčnega dolga zelo omejeni. Glede na možnost izterjave se davčni dolg deli na aktivni in pogojno izterljivi dolg, za katerega je verjetnost izterjave minimalna. Prvega je bilo po stanju na dan 31. december 2024 za 481,8 milijona evrov, drugega pa za 420,1 milijona evrov, so po seji vlade sporočili iz njenega urada za komuniciranje.

Vlada je sprejela tudi poročilo o davčnih izdatkih v letu 2023, ki vključuje ocene zmanjšanja davčnih prihodkov na ravni različnih davkov. Iz njega med drugim izhaja, da se obseg neposredno dodeljenih spodbud v obliki oprostitev in vračil davkov povečuje. Leta 2023 se je znesek davčnih izdatkov namreč povečal za 16 odstotkov glede na leto 2022 oziroma za 23 odstotkov glede na leto 2021. Davčni izdatki so leta 2023 dosegli 3,3 milijarde evrov oziroma 5,1 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je za desetinko odstotne točke več kot leto prej.

Določila je tudi besedilo predloga novele zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), ki ga bo DZ poslala v obravnavo po nujnem postopku. Računsko sodišče je namreč zahtevalo izločitev premoženja države v Darsovem upravljanju iz poslovnih knjig te družbe in prenos tega premoženja v premoženjsko bilanco države. Vlada je leta 2010 potrdila model, po katerem je Dars imetnik stavbne pravice na omrežju avtocest in hitrih cest, medtem ko zemljišča ostanejo v lasti države. Letos bo Dars poplačal celotni znesek nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, zato je treba po pojasnilih vlade nujno celovito urediti financiranje, ki bo omogočalo pregledno in tekočo porabo s tem namensko zbranih sredstev.

Sprejela je tudi predlog novele zakona o davčnem postopku. S predlaganimi spremembami se med drugim v slovenski pravni red prenašata evropski direktivi glede obveznosti poročanja in izmenjave informacij o dohodkih iz transakcij s kriptosredstvi ter informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka.

Odločila je o dveh prerazporeditvah pravic porabe državnega proračuna. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo prerazporedilo pravice porabe v višini 3,8 milijona evrov za sklenitev letnega aneksa k pogodbi o izvajanju obvezne javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu za obdobje 2017-2031 s Slovenskimi železnicami. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa bo prerazporedilo pravice v višini dveh milijonov evrov za pokritje stroškov dela zaposlenih v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter zaradi večjega obsega dejavnosti na tem področju.

Ministrski zbor se je prav tako seznanil z informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost. Od skupno 1,1 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki jih je Slovenija že prejela za izvedene mejnike in cilje omenjenega načrta, je država končnim prejemnikom za izvedene projektne aktivnosti do danes izplačala 1,04 milijarde evrov, od tega 303,6 milijona evrov letos.

Sprejel je tudi poročilo o izvrševanju javnih pooblastil, danih SID banki, za lani. Delovanje SID banke je lani po metodi makroekonomskih multiplikatorjev v slovenskemu gospodarstvu prispevalo k dodatnima približno dvema milijardama evrov prodaje, 800 milijonov evrov bruto domačega proizvoda, milijardi evrov izvoza in ohranitvi ali nastanku okoli 4900 delovnih mest.

Višino globe za presežne izpuste toplogrednih plinov je vlada za leto 2024 določila pri 130,34 evra za tono ekvivalenta ogljikovega dioksida. Upravljavci naprav, regulirani subjekti, operatorji zrakoplovov in ladjarske družbe, ki so vključeni v evropsko shemo trgovanja z izpusti, morajo namreč vsako leto v register EU predati emisijske kupone v količini, ki ustreza celotnim izpustom toplogrednih plinov v preteklem letu. Če te obveznosti ne izpolnijo, morajo za vsako tono ekvivalenta ogljikovega dioksida, ki presega predane kupone, plačati globo.

Izdala je tudi uredbo o javni službi kmetijskega svetovanja za obdobje 2026-2028. Na njeni podlagi bo za to obdobje imenovan tudi izvajalec te javne službe. Trenutno je to Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Javna služba kmetijskega svetovanja se izvaja na celotnem območju Slovenije za vse kmetijske panoge.

Izdala je dopolnjeno uredbo o dodeljevanju vlakovnih poti, uporabnini in režimu učinkovitosti na javni železniški infrastrukturi. Z njo je med drugim določila, da omejitev višine nadomestila motenj v železniškem prometu, ki je omejena na 90 odstotkov višine uporabnine, za leti 2024 in 2025 ne velja. Kot razlog za ta ukrep so na ministrstvu za infrastrukturo navedli projekt nadgradnje ljubljanskega železniškega vozlišča, ki zahteva drugačne rešitve izplačila nadomestil, kot so določene v uredbi.

Prav tako je izdala uredbo o izvajanju intervencije naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027. Ta intervencija je med drugim namenjena podpori naložbam v nakup kmetijske mehanizacije, namenjene ekološki pridelavi hrane, naložbam v rastlinjak in naložbam v trajni nasad.

Vlada je tudi določila zavezance za obvezno organiziranje varovanja v obratih večjega tveganja za okolje. To so družbe Albaugh TKI, Atotech Slovenija, Belinka Perkemija, F. A. Maik, Fenolit, Kansai Helios Slovenija, Intereuropa, Lecana, Melamin, Plama-Pur, Steklarna Rogaška, TAB, Talum, Titus, TKI Hrastnik, Istrabenz plini in INA Slovenija.

Ministri so obravnavali tudi vmesno poročilo o ukrepih na trgu pogonskih goriv. Delovna skupina za pripravo predloga teh ukrepov se je doslej sestala štirikrat ter med drugim razpravljala o spremembah metodologije oblikovanja cen, problematiki zapiranja odročnih bencinskih servisov in trošarinski politiki.

Vlada se je ob tem seznanila z izhodišči za pripravo četrte spremembe strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 za Slovenijo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo na njihovi podlagi med drugim še naprej spodbujalo ekološko kmetijstvo in naložbe, ki prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam. Predlagalo bo spremembe pri naložbah intervencij razvoja podeželja, s katerimi se odziva na povečanje stroškov pri investicijah in na povečanje inflacije, ter spremembe pri intervencijah za mlade kmete.

Odobrila je uporabo imena Slovenija v imenu zavoda v ustanavljanju, ki bi se imenoval RAZVOJNIK - Inštitut za napredek Slovenije. Temeljni cilj in namen zavoda, ki ga ustanavljata podjetnika Boštjan Bandelj in Jure Knez, je izvajanje neodvisnih, strokovnih in sistemskih raziskav in analiz ter priprava zakonodajnih predlogov in priporočil z vseh področij družbenega življenja, ki prispevajo k napredku Slovenije in krepitvi blaginje njenih prebivalcev.

Soglašala je s predlogom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS o višini plačila za učinkovito rabo radijskih frekvenc za digitalno prizemno zvokovno radiodifuzijo DAB+ v radiofrekvenčnem pasu 174-230 MHz in načina njegovega plačila. Plačilo znaša 36,43 evra na 1000 prebivalcev za 10-letno obdobje, preračunano za različna obdobja od enega do desetih let in revalorizirano glede na indeks cen življenjskih potrebščin. Izvesti ga je treba v enkratnem znesku v 30 dneh od vročitve odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks.

Seznanila se je z informacijo o nameravanem sodelovanju Slovenije pri ustanovitvi Evropskega konzorcija za digitalno infrastrukturo za agroživilstvo in z osnutkom statuta Evropskega konzorcija za digitalno infrastrukturo za agroživilstvo.

Gregorja Goloba je vlada imenovala za predstavnika Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu, in sicer na mesto svetovalca izvršnega direktorja konstituence Avstrije, Češke, Madžarske, Kosova, Slovaške, Slovenije in Turčije. Imenovala ga je za obdobje od 1. novembra letos do 31. oktobra 2027.

Iz upravnega odbora Geološkega zavoda Slovenije je razrešila Jurija Crnkoviča in za preostanek mandata vanj imenovala Žigo Hriba.