STA novice / Vzhodne članice EU najprej v vzpostavitev učinkovitega sistema zaznavanja dronov

"Strinjali smo se, da preidemo od razprave h konkretnim dejanjem," je po pogovorih z obrambnimi ministri Bolgarije, Danske, Estonije, Finske, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Romunije, Slovaške in Ukrajine povedal Kubilius.

Vzpostavitev t. i. dronskega zidu, ki bo v središču širše krepitve obrambe vzhodnega krila EU, je ključna prednostna naloga, je razpravo ministrov še povzel komisar, ki je bil danes na obisku na Finskem.

Po njegovem mnenju se je treba najprej osredotočiti na vzpostavitev mreže naprav za učinkovito zaznavanje brezpilotnih letalnikov. Med možnimi zmogljivostmi je omenil radarje in zvočne senzorje.

Poleg tega bo treba poiskati učinkovite načine za uničevanje dronov, ki pridejo v evropski zračni prostor. Med temi so naprave za prestrezanje brezpilotnikov in oprema za elektronsko bojevanje, je pojasnil Kubilius. Pri tem je poudaril pomen stroškovne učinkovitosti in pod vprašaj postavil uporabo rakete, ki stane milijon evrov, za sestrelitev deset tisoč evrov vrednega drona.

Pri financiranju dronskega zidu se bodo po komisarjevih besedah najprej osredotočili na že obstoječe finančne instrumente, kot je evropski mehanizem SAFE, v katerem je državam članicam za skupno naročanje obrambnih zmogljivosti na voljo do 150 milijard evrov posojil.

"Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko bistveni del celotnega dronskega zidu razvili v enem letu, pri čemer pa ne vem, kako natančno je to," je na vprašanje o predvideni časovnici za vzpostavitev protidronske zaščite na vzhodu EU odgovoril evropski komisar iz Litve.

Z ministri so se dogovorili, da bodo sodelujoče članice čim prej imenovale svoje predstavnike, ki bodo pogovore nadaljevali na tehnični ravni in določili bolj konkretno časovnico razvoja zidu. Dodal je, da bodo pri tem upoštevali izkušnje Ukrajine.

O krepitvi vzhodnega krila Evrope, vključno z dronskim zidom, bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen prihodnjo sredo na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu razpravljala tudi z voditelji držav članic, ki imajo na dnevnem redu krepitev obrambnih zmogljivosti EU in nadaljnjo podporo Ukrajini.

Vrh bo potekal v senci vdorov ruskih dronov v zračna prostora Poljske in Romunije in ruskih bojnih letal v estonski zračni prostor. Na Danskem so morali medtem zaradi dronov, katerih izvor zaenkrat ni znan, v začetku tedna začasno zapreti letališče v prestolnici Koebenhavn, v četrtek zvečer pa še letališče v Aalborgu.