STA novice / Ustavno sodišče nekdanjo ureditev hrambe osebnih podatkov v kazenski evidenci spoznalo za neustavno

Sodišče je razveljavilo prvi odstavek, prvo alinejo drugega odstavka ter tretji in četrti odstavek 129. člena omenjenega zakona, kolikor so se nanašali na evidenco kaznivih dejanj. Po teh določbah, ki so bile do danes sicer že spremenjene, je lahko policija osebne podatke, povezane s kaznivimi dejanji, hranila še trideset let po izteku osnovnega roka hrambe, pri čemer je šlo za t. i. blokirane podatke - torej podatke, ki naj bi bili dostopni le v omejenih primerih.

V obrazložitvi odločbe sodišče poudarja, da je bila ureditev v neskladju s pravico do informacijske zasebnosti iz 38. člena ustave, ni omogočala zahteve za izbris podatkov, če njihova hramba ni bila več nujna, prav tako ni predvidevala obdobnega preverjanja po uradni dolžnosti, s čimer bi se časovno obdobje hrambe osebnih podatkov omejilo na nujno potrebno za doseganje namena hrambe osebnih podatkov. Prav tako ni upoštevala narave in teže kaznivega dejanja ter razlikovanja med različnimi kategorijami oseb, na
katere so se nanašali podatki iz evidence kaznivih dejanj.

Po mnenju ustavnih sodnikov je sicer cilj - učinkovito preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj - ustavno dopusten, vendar ne more upravičiti neomejene hrambe podatkov. Takšen poseg mora biti časovno in vsebinsko omejen, sorazmeren ter podvržen stalnemu nadzoru, je zapisano v odločbi.

Odločbo je sprejelo devet sodnic in sodnikov. Ustavno sodišče je opozorilo tudi na evropske standarde, zlasti na evropsko direktivo o varstvu osebnih podatkov v okviru kazenskih postopkov, ki zahteva, da se podatki hranijo le toliko časa, kolikor je nujno potrebno.