STA novice / Odbor DZ za delo naklonjen rešitvi glede nadomestil za brezposelnost za čezmejne delavce

Predlog novele zakona ureja vprašanje nadomestila za čas brezposelnosti za čezmejne delavce. Te je namreč razburila določba v junija sprejeti in septembra uveljavljeni noveli, ki črta določilo o višjem denarnem nadomestilu zanje. Sindikat je zato septembra sprožil zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum.

Na ministrstvu za delo so črtanje utemeljevali z argumentom, da je določilo sporno z vidika slovenskega pravnega reda, pa tudi, da je s tem, ko so poskrbeli za zvišanje denarnih nadomestil za čas brezposelnosti za vse, postalo nepotrebno.

Najnižje in najvišje nadomestilo se bosta namreč skladno z novelo s 1. januarjem 2026 usklajevala z minimalno plačo, potem ko sta bila od leta 2013 fiksirana pri 530,19 oz. 892,50 evra bruto. Najnižje nadomestilo se bo po novem zvišalo na najmanj 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišje pa se bo začelo pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in nato postopoma padalo do 80 odstotkov, kolikor bo znašalo po 12 mesecih brezposelnosti.

Sindikat delavcev migrantov je opozarjal, da bodo čezmejni delavci po novem sistemu na slabšem. Maksimalna višina nadomestila za primer brezposelnosti je bila namreč zanje po prejšnjem zakonu določena pri 1785 evrih bruto, če bi bila izračunana glede na današnjo minimalno plačo, pa bi bila pri nekaj več kot 1660 evrih bruto.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je danes na odboru ponovil, da bi bilo tako le nekaj časa, nato pa bi bili čezmejni delavci na boljšem.

Spor so na koncu rešili tako, da je ministrstvo za delo pripravilo osnutek novele, ki so jo koalicijski poslanci uskladili s sindikatom in sredi minulega meseca v DZ vložili po nujnem postopku. Predlog predvideva prehodno določbo, skladno s katero bo črtano določilo o višjem denarnem nadomestilu za čezmejne delavce veljalo, vse dokler znesek nadomestila ne bo dosegel oz. presegel 1785 evrov.

To se bo po danes predstavljeni Feketijevi oceni predvidoma zgodilo leta 2028.

Kot je danes dejal eden od treh prvopodpisanih poslancev pod predlogom, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, se z novo rešitvijo popravlja krivico čezmejnim delavcem, tako da bodo lahko še naprej prejemali nadomestilo v višjem znesku. Višja so namreč tudi zavarovanja, ki jih plačujejo v tujini, je pojasnil.

Poslanec Svobode Darko Krajnc, ki je prav tako med prvopodpisanimi predlagatelji, je medtem navedel, da nadomestilo v maksimalnem znesku letno prejema med 200 in 300 čezmejnih delavcev. Izpostavil je še, da je bilo to določilo črtano tudi zato, ker se nadomestilo delavcem migrantom na podlagi meddržavnih pogodb ureja z refundacijami, Slovenija pa da ima za to in druge pravice iz delovnih razmerij odprtih za 10 ali 11 milijonov evrov terjatev.

Širše poslanske razprave o predlogu danes ni bilo, za predlagane spremembe pa je glasovalo vseh 12 prisotnih poslancev.