STA novice / Zakon o osnovni šoli skladen z ustavo

Pobudniki za oceno ustavnosti so zatrjevali zlasti, da je ureditev v neskladju s pravico do šolanja in izobraževanja iz 57. člena ustave in z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena ustave. Menili so, da otroke, ki se izobražujejo na domu, in njihove starše, postavlja v slabši položaj v primerjavi z ostalimi.

Gre za novelirani zakon o osnovni šoli, ki ga je DZ sprejel februarja lani. Vpeljal je tudi novosti za izobraževanje učencev na domu. Med drugim je določil, da morajo otroci, ki se izobražujejo na domu, opravljati predmetne izpite iz enakega števila predmetov kot njihovi vrstniki, ki se izobražujejo v javnih oziroma zasebnih šolah.

Ustavno sodišče je odločilo, da ima zakonodajalec pri urejanju pravice do šolanja in izobraževanja široko polje proste presoje. Vendar pa mora enotno določiti obvezen minimum osnovnošolske izobrazbe in zagotoviti pridobitev ravni obvezne izobrazbe, da bo posameznik lahko nadaljeval izobraževanje in da bo pripravljen na življenje, kot ga zahteva družba.

Izpodbijana ureditev, ki predvideva ocenjevanje znanja iz vseh predmetov glede na predmetnik posameznega razreda tudi za otroke, ki se izobražujejo na domu, zagotavlja po mnenju ustavnega sodišča doseganje enakovrednega izobraževalnega standarda osnovnošolskega izobraževanja. "Ocenjevanje znanja iz vseh predmetov je tudi varovalo pred morebitnim zanemarjanjem učnega procesa od staršev otrok, ki se izobražujejo na domu," so zapisali v obrazložitvi.

Tudi nova zakonska ureditev, ki v primeru dveh neuspešnih ocenjevanj pri enem predmetu ne glede na razred, v katerega je vpisan učenec, odvzema pravico do izobraževanja na domu do konca osnovne šole, uresničuje pravico do šolanja in izobraževanja. Uspešno zaključen razred je edini objektivni pokazatelj, da učenec dosega zahtevano raven znanja. "Če je učenec pri posameznem predmetu dvakrat ocenjen negativno, obstaja realna možnost, da mu izbrani način izobraževanja na domu ne ustreza oziroma zanj ni primeren," so zapisali sodniki.

Tudi ureditev, ki staršem, ki izobražujejo otroke na domu, ne zagotavlja financiranja iz javnih sredstev, ni v neskladju z ustavo. Pravica do izbire med zakonsko urejenimi oblikami osnovnošolskega izobraževanja namreč ne nalaga državi, da financira vse obstoječe tipe osnovnošolskega izobraževanja.

Ustavno sodišče je presojalo tudi nekatere druge očitke, ki pa jih je zavrnilo kot neutemeljene.

Odločitev o točki izreka o členih, neposredno povezanih z izobraževanjem na domu, so sprejeli s sedmimi glasovi za in dvema proti. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli. Sodnik Šorli je dal odklonilno ločeno mnenje, v katerem je med drugim zapisal, da ni razumnega razloga za to, da bi pravni položaja šolajočih na domu urejali drugače. Sodnik Rajko Knez je dal pritrdilno ločeno mnenje.