STA novice / Odbor DZ še brez odločitve glede zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo

Prvopodpisani pod zakonski predlog Dean Premik je kot razlog za predlagane rešitve izpostavil problem absentizma, zlasti dolgoročnega. Kot je dejal, je pomembno, da se vzpostavi sistem, ki bo omogočal čim boljšo prepoznavo preostalih delovnih zmožnosti zavarovancev in njihovo reaktivacijo tam, kjer je to le mogoče.

Kot glavno rešitev zakon predvideva ustanovitev Inštituta za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, pod okriljem katerega bi združili izvedenske organe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).

Z oceno zmožnosti za delo se sedaj ukvarjata oba zavoda, "kriteriji so različni, postopki se podvajajo, prehod med postopki je otežen in neprijeten za zavarovanca, primanjkuje tudi kadra, ki je razpršen med oba zavoda," je nanizal.

Po predlogu bi o bolniških staležih do 90 dni odločali družinski zdravniki, izvedencem pa bi s tem omogočili, da se posvetijo posameznim primerom in iskanju rešitev za zavarovance. Zanje bi pripravili načrt za vrnitev na delo, ki bi jim omogočil hitrejšo in lažjo vrnitev na delo. Kot je zagotovil Premik, pa se nikogar ne bo sililo delati, če to ne bi dopuščalo njegovo zdravstveno stanje.

V Slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europa Donna ocenjujejo, da je predlog korak v pravo smer. V postopkih vračanja na delo namreč sodeluje preveč deležnikov, ki med seboj sploh ne komunicirajo, vmes pa je bolnik, ki ne ve, kaj ga sploh čaka, je pojasnila predsednica združenja Darja Molan.

V sekciji za medicinsko izvedenstvo in zavarovalniško medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu po besedah predsednice Jane Mrak menijo, da ustanovitev skupne inštitucije za izvedenstvo postavlja temelje za razvoj stroke in tudi za poenotenje dela na tem področju.

A medtem parlamentarna zakonodajnopravna služba, ki je pripombe zapisala na 13 straneh, med drugim opozarja, da predlagane rešitve posegajo v sistemske zakone, da zakon vsebuje nejasne določbe in da je obrazložitev posameznih členov pomanjkljiva.

Tako na ministrstvu za zdravje kot na ZZZS vidijo v predlagani ureditvi nekatere prednosti. Na ministrstvu po besedah državnega sekretarja Iztoka Kosa denimo podpirajo združevanje izvedenih organov obeh zavodov. A jih, tako kot tudi upravni odbor ZZZS, med drugim skrbi, da se bo s podaljšanjem obdobja, ko izbrani osebni zdravnik odloča o bolniškem staležu, še povečalo število dni bolniških odsotnosti.

Kot je dejala Ana Vodičar z ZZZS, so jim predstavniki družinske medicine večkrat povedali, da se je kakšen bolniški stalež zaključil tudi 29., 30. dan, ko je po sedanji ureditvi treba podati predlog na zavod. Upravni odbor pa je po njenih besedah izrazil zaskrbljenost tudi zaradi nedodelanih rešitev in prekratkih rokov za uvedbo.

Svet Zpiza je po besedah generalnega direktorja zavoda Marijana Papeža ocenil, da bi moral biti predlagatelj zakona vlada, pri njegovem oblikovanju pa bi morali sodelovati socialni partnerji in ostali deležniki. Kot je dejal, svet sicer podpira prizadevanja za ureditev področja medicinskega in drugega izvedenstva na področju socialne varnosti, a vsebina predloga zakona "z vidika skladnosti ne ustreza delovno-socialni zakonodaji".

Nasprotovanje podaljševanju obdobja, ko o bolniškem staležu odloča osebni zdravnik, je izrazil tudi podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Rok Ravnikar, ki je ocenil, da že sedaj več kot 22 odstotkov vsega dela, ki ga opravijo v ambulantah na primarni ravni, predstavlja ukvarjanje z bolniškim staležem. S podaljšanje tega obdobja pa bi se še zmanjšal čas, ki ga lahko namenijo zdravljenju pacientov.

Do predloga so kritični tudi v Skupinski praksi zasebnih ordinacij, ki združuje več ordinacij po Sloveniji. Prav tako sta mu podporo odrekli pristojni komisiji DS.

Potem ko so mnenja predstavili vabljeni gosti, so obravnavo zakonskega predloga prekinili. Predsednica odbora Tamara Kozlovič je napovedala, da bodo do njenega nadaljevanja pripravili dopolnila. V opozicijskih SDS in NSi pa so napovedali obstrukcijo nadaljnje obravnave. Kot je dejala Karmen Furman, je vsebina predloga tako zgrešena, da se je tudi z dopolnili v nadaljevanju postopka ne da rešiti.

Odbor se je sicer danes seznanil tudi s poročilom o izvajanju zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031.