STA novice / Odbor DZ za pravosodje tudi danes ni končal razprave o zakonodajnem svežnju za reformo pravosodja

Odbor DZ za pravosodje je po več urah razprave tudi danes prekinil sejo, na kateri nadaljuje obravnavo paketa sodniške zakonodaje. Večji del današnje seje so člani odbora namenili razpravi o predlogu novega zakona o sodnikih, v večernih urah pa so začeli razpravo o predlogu novele zakona o Sodnem svetu.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v dodatni predstavitvi predloga novele izpostavila, da je zaradi predlogov novih zakonov o sodiščih in o sodnikih potrebno uskladiti tudi zakon, ki ureja delovanje Sodnega sveta. Z novelo uresničujejo tudi odločbo ustavnega sodišča, ki zahteva odpravo ugotovljene neustavnosti glede nepristranskosti v disciplinskih postopkih, je dodala.

Med glavnimi rešitvami je izpostavila omejitev mandata članov Sodnega sveta na en mandat. Novela med drugim določa tudi dodatne razloge za prenehanje članstva v Sodnem svetu, širi razloge za izločitev člana sveta, prenavlja se tudi disciplinski postopek. Po noveli Sodni svet tako ne bi bil več med pobudniki za uvedbo disciplinskih postopkov.

V Sodnem svetu se po besedah njene predsednice Urške Kežmah zavedajo, da so spremembe obstoječe ureditve nujne, saj je posodobitev zakonske ureditve ključna za učinkovito in neodvisno delovanje sodstva. A imajo do predloga tudi določene pomisleke, saj ugotavljajo, da obravnavani predlog novele ne naslavlja vseh sprememb ustrezno.

V predlogu po besedah Kežmah zaznavajo poskus zoževanja pristojnosti Sodnega sveta pri dodeljevanju sodnikov na vrhovno sodišče in poseg v diskrecijsko pravico sveta pri izbiri kandidatov za sodniške funkcije. "Takšne rešitve bi bile po mnenju Sodnega sveta lahko ustavno sporne, saj bi lahko ogrozile samostojnost in strokovno presojo Sodnega sveta," je opozorila Kežmah.

Nasprotujejo tudi poimenskemu razkritju glasovanja članov sodnega sveta. Predlagatelj ni pojasnil, kakšna bi bila dodana vrednost takšne transparentnosti, je izpostavila Kežmah, po mnenju Sodnega sveta bi pritisk javnosti in medijev lahko tudi omejil svobodo odločanja članov. "Prav nerazkritje glasovanja članov zagotavlja svobodno in neodvisno odločanje pri kadrovskih odločitvah," je poudarila.

Po mnenju poslanske skupine SDS predlog novele ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj predlagane spremembe ne upoštevajo temeljnih načel učinkovitega menedžmenta in vodenja sodne veje oblasti, je v razpravi izpostavil njen poslanec Zoran Mojškerc. Nerazumljiva je tudi delitev pristojnosti med Sodnim svetom in predsedniški sodišč, je dodal. "Glavno in temeljno nasprotovanje je v popolnem nasprotju z načeli menedžmenta, kar se odraža v razmerju med predsedniki višjih in vrhovnega sodišča ter sodnim svetom," je ugotovil.

V SDS si želijo, da bi bila mnenja Sodnega sveta javna. Z dopolnilom predlagajo tudi, da bi Sodni svet po novem ugotavljal in analiziral kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v sodnih postopkih ter o tem pripravljal polletno poročilo.

V poslanski skupini Socialnih demokratov predlog novele podpirajo. Po njihovi oceni predlog krepi položaj Sodnega sveta kot varuha neodvisnosti sodstva, saj mu daje bolj jasno določene pristojnosti in večjo preglednost delovanja.

"To je nujno za ohranitev zaupanja javnosti, da o kadrovskih odločitvah v sodstvu ne odloča več politika, temveč strokovni in neodvisni organ," je izpostavila poslanka Mojca Šetinc Pašek. Predlog po oceni SD določa tudi bolj jasna pravila za volitve članov sveta, kar krepi zaupanje, da bo odločitev Sodnega sveta utemeljena na strokovnosti, je dodala.

Zoper tajnost glasovanja Sodnega sveta se je v razpravi obregnila tudi predsednica odbora za pravosodje Lena Grgurevič. Njen kolega Darko Krajnc pa je ocenil, da so v sedanji sestavi Sodnega sveta izbire sodnikov bolje obrazložene. Posvaril pa je pred prevelikim vpletanjem politike v ta proces.