STA novice / Komisija za nadzor javnih financ skozi proračunske dokumente

Predlog proračunov sta vsem poslancem v ponedeljek na izredni seji DZ predstavila predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič. Za leto 2026 je ob 15,6 milijarde evrov prihodkov predvidene 17,7 milijarde evrov porabe, leta 2027 pa se bodo prihodki zvišali na 16 milijard evrov in odhodki na 18,1 milijarde evrov.

Proračunski primanjkljaj naj bi tako v prihodnjih letih znašal po 2,1 milijarde evrov, kar naj bi bilo 2,9 oz. 2,8 odstotka BDP.

Jernej Vrtovec (NSi) je opozoril, da se s predlaganimi spremembami proračuna za leto 2026 načrtovani primanjkljaj zvišuje za kar 890 milijonov evrov in bo najvišji po epidemiji, če izločimo vpliv izdatkov po poplavah leta 2023. "Mene ta primanjkljaj zelo skrbi, tako kot tudi mnoge ekonomiste," je dejal.

Vlada po njegovih besedah pretirano troši. Še leta 2022 je proračunska poraba znašala 14 milijard evrov, zdaj pa se jo načrtuje že v višini 18 milijard evrov. "Ali ljudje zato kaj bolje živijo, ali pridejo prej do zdravnika?" je vprašal. Odgovoril si je sam: "Ne, plačujejo vedno dražje položnice na energente, na hrano in tako naprej."

Vrtovec je spomnil na napovedano uvedbo obveznega izplačila božičnice že letos in opozoril, da o njej praktično ničesar še ne vemo. Čeprav se mu zdi potrebna kot nagrada delavcem, pa bi morala biti po njegovem mnenju prostovoljna. V nasprotnem primeru je božičnica zgolj nov davek za gospodarstvo in novo zadolževanje za državo, je opozoril.

Tudi Eva Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev se je strinjala, da je treba ljudi nagraditi. A nagraditi jih je treba tam, kjer je to mogoče, da ne pride do kolapsa sistema, je menila. Opozorila je, da je gospodarstvo že danes preobremenjeno, zato se ji zdijo smiselni ukrepi za razbremenjevanje gospodarstva, namesto da ga še dodatno dušimo.

Janez Cigler Kralj (NSi) je opozoril na dolgotrajno oskrbo. "Storitve še ni, sredstva se pa že zbirajo in jih je že kar precej," je dejal. Čeprav vlada zagotavlja, da bodo ta sredstva strogo namenska, pa se sam boji, da ne bo tako in jih bo vlada denimo namenila za izplačilo božičnice.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je zagotovila, da je vlada proračuna pripravljala z mislijo, da je denar plaha ptica in da je treba z njim ravnati skrbno, sploh z javnimi financami. "Ta proračuna smo pripravljali z vsem tem v mislih," je dejala.

Na očitke o previsoki porabi je odgovorila, da so nas pretekle finančne krize izučile, da se javne porabe ne sme omejevati s krčenjem investicij. Če javni denar usmerjamo v investicije, ki pripomorejo k višji dodani vrednosti, potem so take investicije ne glede na primanjkljaj produktivne in pripomorejo h gospodarski rasti, je dejala. V Sloveniji predstavljajo javne investicije pet odstotkov BDP, kar je visoko na evropski lestvici, je dodala.

Komisija DZ za nadzor javnih financ je obravnavo predloga proračunov začela kot prvo od zainteresiranih delovnih teles. Seje preostalih bodo sledile do prihodnjega četrtka. Kot zadnji se bo nato s proračunskimi dokumenti seznanil še odbor za finance kot matično delovno telo za obravnavo proračuna, vmes bo morala vlada na osnovi pripomb in vloženih dopolnil pripraviti dopolnjen predlog proračuna za leto 2027. Oba bo DZ potrjeval na novembrski seji.